Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 THUŠO BAKENG SA LAPA | LENYALO

Kamoo o ka Kgaotšago go Boloka Sekgopi

Kamoo o ka Kgaotšago go Boloka Sekgopi

TLHOHLO

Ga o kgone go lebala dilo tše mpe tšeo molekane wa gago a di boletšego goba a di dirilego; monagano wa gago o tletše ka mantšu a gagwe a go hlaba le ditiro tša go se kgahliše. Ka gona, lerato leo o bego o na le lona ga bjale le fetogile sekgopi. Go bonagala o gapeletšega go kgotlelela lenyalo leo le se nago lerato. Seo le sona se dira gore o galefele molekane wa gago.

Kgodišega gore dilo di ka kaonefala. Ka gona, sa pele ela hloko dintlha tše sego kae mabapi le go boloka sekgopi.

SEO O SWANETŠEGO GO SE TSEBA

Go boloka sekgopi go swana le go aga legora leo le šitišago lenyalo la gago go tšwela pele

Go boloka sekgopi go ka senya lenyalo. Ka baka la’ng? Ka gobane go dira gore dika tšeo lenyalo le swanetšego go thewa go tšona di fokole, go akaretša lerato le potego. Ka gona, sekgopi ga se tlišwe ke bothata bjo itšego lenyalong; eupša sekgopi ka bosona ke bothata lenyalong. Beibele e bolela gabotse ge e re: “Tlošang go lena mohuta o mongwe le o mongwe wa go boloka sekgopi.”—Baefeso 4:31.

Ge e ba o boloka sekgopi, o ikgobatša ka bowena. Go boloka sekgopi go swana le ge o ipetha gomme wa letela gore bohloko bo kwe ke motho yo mongwe. Mark Sichel o ngwadile pukung ya gagwe ya Healing From Family Rifts gore: “Setho sa lapa seo se go kgopišitšego se ka no ba se ikwa gabotse, se thabela bophelo e bile se sa tshwenywe ke taba yeo le gatee.” Therešo ke efe? Sichel o re: “Go boloka sekgopi go gobatša wena kudu go feta motho yoo a go kgopišitšego.”

Go boloka sekgopi go swana le ge o ipetha gomme wa letela gore bohloko bo kwe ke motho yo mongwe

Motho ke yena a kgethago go boloka sekgopi. Batho ba bangwe ba ka belaela seo. Ba ka bolela gore, ‘Molekane wa ka o ntirile gore ke befelwe.’ Bothata ke gore, dikgopolo tše bjalo di ithekgile ka dilo tšeo di ka se laolegego e lego ditiro tša motho yo mongwe. Beibele e nea tharollo e fapanego. E re: “Anke yo mongwe le yo mongwe a hlahlobe ditiro tša gagwe.” (Bagalatia 6:4) Re ka se kgone go laola seo motho yo mongwe a se bolelago goba seo a se dirago eupša re ka kgona go laola tsela yeo re arabelago ka yona go seo. Go boloka sekgopi ga se yona kgetho feela.

 SEO O KA SE DIRAGO

Rwala boikarabelo bja go boloka ga gago sekgopi. Ke therešo gore, go bonolo go bea molekane wa gago molato. Eupša gopola, motho o ikgethela go boloka sekgopi. Go bjalo le ka go lebalela. O ka kgetha go latela keletšo ya Beibele ya gore: ‘Letšatši le se ke la sobela o galefile.’ (Baefeso 4:26) Moya wa go lebalela o go nea sebaka sa go rarolla mathata a gago a lenyalo ka monagano o kaone.—Molao wa motheo wa Beibele: Bakolose 3:13.

Itlhahlobe ka potego. Beibele e dumela gore batho ba bangwe ba “bogale” gomme ke bao ba “befelwago.” (Diema 29:22) Na le wena o bjalo? Ipotšiše: ‘Na ke dula ke befetšwe? Na ke kgopišega gabonolo? Na ke befedišwa le ke dilo tše dinyenyane?’ Beibele e re, “yo a bipollago taba o aroganya bagwera ba pelobohloko.” (Diema 17:9; Mmoledi 7:9) Seo se ka direga le lenyalong. Ka gona, ge e ba o tlwaetše go boloka sekgopi, ipotšiše gore, ‘Na nka ithuta go se felele molekane wa ka pelo?’—Molao wa motheo wa Beibele: 1 Petro 4:8.

Kgetha seo se tlogago se le bohlokwa. Beibele e re go na le “nako ya go homola le nako ya go bolela.” (Mmoledi 3:7) Ga se gore o swanetše go bolela ka selo se sengwe le se sengwe seo se go kgopišitšego; ka dinako tše dingwe o ka no ‘bolela o nnoši ka pelong ya gago o le malaong a gago gomme o ikhomoletše.’ (Psalme 4:4) Ge e ba o tloga o nyaka go bolela ka seo se go nyamišitšego, leta go fihlela kgalefo e okobetše. Mosadi yo a bitšwago Beatriz o re: “Ge ke kwele bohloko, sa pele ke leka go theoša maswafo. Ka dinako tše dingwe ke lemoga gore phošo e be e se e kgolo gakaalo, gomme ka morago ke kgona go bolela ka tlhompho.”—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 19:11.

Kwešiša seo se bolelwago ke go “lebalela.” Ka Beibeleng lentšu go “lebalela” ka dinako tše dingwe le fetoletšwe lelemeng la mathomo leo le fetišago kgopolo ya go tlogela selo se itšego. Ka gona, go lebalela ga go bolele gore o bebofatša phošo goba o dira tše nkego ga se gwa direga selo; eupša go ka bolela go tlogela selo se itšego, ka go lemoga gore go boloka sekgopi go ka dira gore o babje gape gwa senya le lenyalo la gago go feta phošo e dirilwego.