Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Lebeletšana le Ditlhohlo tša Lebaka la go Kgaotša ga Modikologo wa go Hlapa ga Basadi

Go Lebeletšana le Ditlhohlo tša Lebaka la go Kgaotša ga Modikologo wa go Hlapa ga Basadi

“Ke ile ka aparelwa ke maikwelo a manyami ka ntle le lebaka goba ka ntle le go hwetša temošo. Ke ile ka lla gomme ka ipotšiša ge e ba ke be ke thoma go gafa.”—Rondro * wa nywaga e 50.

“O tsoga mesong ke moka wa hwetša ntlo ya gago e hlakahlakane. Ga o kgone go hwetša moo o beilego dilo tša gago. Go bonagala dilo tšeo o tšerego nywaga e mentši o di dira gabonolo ga bjale di go thatafalela, gomme ga o tsebe lebaka la seo.”—Hanta wa nywaga e 55.

BASADI ba ba be ba sa babje. Go e na le moo, ba be ba feta phetogong ya go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi (menopause), e lego phetogo ya tlhago bophelong bja mosadi le go kgaotša ga bokgoni bja gagwe bja go ka ba le bana. Ge e ba o le mosadi, na o kgauswi le go tsena lebakeng leo? Na o šetše o tsene go lona? Go sa šetšwe gore boemo e ka ba e le bofe, ge wena le baratiwa ba gago le tseba mo go oketšegilego ka phetogo ye, ke moo le tlago go kgona gore le lebeletšane le ditlhohlo tšeo di sepedišanago le yona.

Phetogo ya go Tsena Lebakeng la go Kgaotša ga Modikologo wa go Hlapa ga Basadi

Phetogo ya go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi e akaretša bobedi nako ya go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi le go ba lebakeng leo ka bolona. * Lega go le bjalo, polelwana “lebaka la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi” e dirišwa ka kakaretšo go šupa phetogo yeo ka moka.

Basadi ba bantši kudu ba thoma go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi ge ba le nywageng ya bona ya bo-40, eupša ba bangwe ba diega go tsena lebakeng leo go fihlela ba le nywageng ya bona ya bo-60. Mabakeng a mantši, mosadi o kgaotša go bona kgwedi ganyenyane-ganyenyane. Mosadi a ka tshelwa ke lebaka la go bona kgwedi ka baka la go tšweletšwa ga dihomoune ka tsela e sa tsepamago, a ka bona kgwedi ka dinako tše sa tlwaelegago goba a tšwa madi kudu nakong yeo. Ke basadi ba sego kae feela bao ba kgaotšago gateetee go bona kgwedi, gomme go ka thwe seo se direga mo e nyakilego go ba ka ponyo ya leihlo.

Puku ya Menopause Guidebook e re: “Mosadi yo mongwe le yo mongwe o ba lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi ka tsela ya moswananoši.” Gape e re: “Go se iketle mo go tlwaelegilego mo go sepedišanago le lebaka la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa  ga basadi ke go aparelwa ke phišo (hot flash goba hot flush),” moo go ka go latelwago ke go kwa go tonya kudu. Dika tšeo di ka hlora motho boroko le go mo fetša matla. Go se iketle mo go tšea nako e kaaka’ng? Go ya ka The Menopause Book, “basadi ba bangwe ba aparelwa ke phišo ka makga a sego kae lebaka la ngwaga goba e mebedi nakong ya phetogo ya go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi. Ba bangwe ba tlaišega ka nywaga e mentši, gomme ke tekanyo e nyenyane kudu ya basadi yeo e begago gore e fela e aparelwa ke phišo bophelong bja bona ka moka.” *

Ka baka la go fetofetoga ga dihomoune, mosadi a ka ba a ba le kgateletšego ya monagano, maikwelo a fetofetogago, ao a bakago go fo lla gotee le go palelwa ke go tsepamiša kgopolo le go lebala. Tabeng yeo, The Menopause Book e re “go tloga go sa kgonege gore mosadi o tee a aparelwe ke maemo ao ka moka ga ona.” Ke therešo gore ba bangwe ba ba le mathata a sego kae, ge e ba a le gona, gotee le go se iketle mo go itšego.

Tsela ya go Lebeletšana le Boemo ka Katlego

Go dira diphetogo tše bonolo bophelong go ka fokotša go se iketle mo go itšego. Ka mohlala, bakgogi ba ka fokotša tekanyo ya dinako tša go aparelwa ke phišo ka go kgaotša go kgoga. Basadi ba bantši gape ba holwa ke go fetoša mohuta wa dijo tšeo ba di jago, bjalo ka go fokotša goba gaešita le go phema bjala, khafeine le dijo tšeo di tšhetšwego dinoko goba swikiri, tšeo di ka bakago go aparelwa ke phišo. Ke therešo gore go ja gabotse go bohlokwa, e lego seo se bolelago go ja dijo tše di lekalekanego le tše di fapafapanego.

Go itšhidulla le gona go ka thuša kudu tabeng ya go fokotša maswao a lebaka la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi. Ka mohlala, go ka fokotša go hlobaela gomme gwa kaonefatša maikwelo a motho kudu, gotee le go tia ga marapo le go ba le bophelo bjo bobotse ka kakaretšo. *

Boledišana le ba Bangwe ka Bolokologi

Rondro, yo a tsopotšwego pejana, o re: “Ga go nyakege gore o tlaišege ka setu. Ge e ba o boledišana ka bolokologi le baratiwa ba gago, ba ka se tshwenyege kudu ge ba bona seo se go diragalelago.” Ge e le gabotse, ba ka se go felele pelo e bile ba tla go kwešiša. Bakorinthe ba Pele 13:4, e re: “Lerato ga le fele pelo e bile le botho.”—Good News Translation.

Le gona, basadi ba bantši ba thušwa ke thapelo, go akaretša le bao ba nyamišitšwego ke go lahlegelwa ke boemo bja go ka ba le bana. Beibele e re kgonthišetša ka gore: “[Modimo] o re homotša matshwenyegong ka moka a rena.” (2 Bakorinthe 1:4, The New English Bible) Se sengwe gape seo se homotšago ke go tseba gore phetogo ya go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi ke ya nakwana. Ka morago ga moo, basadi bao ba tšwelago pele ba hlokomela boemo bja bona bja tša maphelo gabotse ba ka ikwa ba matlafetše gomme ba thabela bophelo bjo bobotse ka nywaga e mentši.

^ ser. 2 Maina a fetotšwe.

^ ser. 6 Dingaka di tšea lebaka la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi e le leo le thomago ka morago ga gore mosadi a tšee dikgwedi tše 12 a sa bone kgwedi.

^ ser. 8 Maemo a mangwe a tša kalafo, go akaretša le bolwetši bja kgokgokgo le malwetši a go fetela gotee le dikalafo tše dingwe tša diokobatši, le ona a ka bakela motho go aparelwa ke phišo. E tla ba gabohlale gore go kgonthišetšwe dintlha tšeo pele go ka naganwa gore go aparelwa ke phišo go sepedišana le lebaka la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi.

^ ser. 12 E le go thuša balwetši ba tšona gore ba lebeletšane le boemo gakaone nakong ya phetogo ya go tsena lebakeng la go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi, dingaka di ka ba nea ditšweletšwa tše di fapafapanego tše bjalo ka dihomoune, ditlaleletšo tša mekgwa ya go ja le diokobatši tša go thibela kgateletšego. Phafoga! ga e bolelele setšweletšwa se itšego goba kalafo.