MOTHO yo o tlwaelanego le yena o wela fase gomme o a idibala. Mmele wa gagwe o a gwagwalala gomme hlogo ya gagwe le maoto le matsogo di thoma go utlautlega. Ge e ba o tseba gore motho yo o swerwe ke bolwetši bja go wa, o ka mo thuša ka tsela e itšego ge go sa letilwe thušo. Anke re sekasekeng tše dingwe tša ditherešo tša motheo mabapi le bolwetši bjo bjoo gantši bo sa kwešišwego.

Bolwetši bja go wa ke eng? Bolwetši bja go wa ke bolwetši bja bjoko bjo bo bakago ditlhaselo tše kopana. Tlhaselo ya gona gantši e tšea lebaka la ka tlase ga metsotso e mehlano. Boemo bjo bo hlalositšwego mathomong a sehlogo se ke mohuta wa seo se bitšwago tlhaselo e šoro (grand mal seizure) ya bolwetši bjo.

Ke eng seo se bakago ditlhaselo? Banyakišiši ba dumela gore ditlhaselo di bakwa ke ge mohlagase o šoma ka tsela e phagamego ka mo go sa tlwaelegago gare ga disele tša bjoko. Go sa dutše go sa kwešišwe lebaka leo ka lona se se diregago.

Ke swanetše go dira eng ge ke bona motho yo a swerwego ke bolwetši bja go wa a hlasetšwe o šoro? The Encyclopedia of the Brain and Brain Disorders e re: “Babogedi ba swanetše go leta go fihlela tlhaselo yeo e fela gomme ba se ke ba tshwenyana le molwetši, ge e se gore ba kgonthišetše gore motho yoo ga a gobale gomme o kgona go hema.” Ka lehlakoreng le lengwe, puku yeo e re: “Go ka bitšwa koloi ya balwetši ge e ba tlhaselo yeo e tšea lebaka la ka godimo ga metsotso e mehlano, ge e ba go latela tlhaselo e nngwe gateetee ka morago ga ya pele goba ge e ba motho a sa phafoge lebakeng la metsotso e sego kae ge tlhaselo e se na go fela.”

Nka thuša bjang molwetši ge a sa hlasetšwe ke bolwetši? Mo samediše selo se itšego se bonolo gomme o tloše dilo tše bogale kgauswi le hlogo ya gagwe. Ge go utlautlega go kgaotša, robatša molwetši ka lehlakore bjalo ka ge go bontšhitšwe seswantšhong seo se sepedišanago le sehlogo se.

Ke swanetše go dira eng ge molwetši a se na go phafoga? Sa pele, mo kgonthišetše gore dilo ka moka di sepela gabotse. Ke moka mo thuše gore a eme ka go hlophologa gomme o mo hlahle ka gore o mo iše lefelong leo a ka kgonago go khutša go lona. Batho ba bantši ka morago ga go hlaselwa ke bolwetši bjo ba a gakanega e bile ba swarwa ke boroko; ba bangwe ba boela sekeng kapejana gomme ba kgona go tšwela pele ka seo ba bego ba se dira pele ba ka hlaselwa.

Na ditlhaselo ka moka tša bolwetši bja go wa di akaretša go utlautlega? Aowa. Balwetši ba bangwe ba lahlegelwa ke monagano ka nakwana ntle le go wela fase. Boemo bjo bo bitšwa petit mal seizure (goba absence seizure), bjoo gantši bo tšeago nako e nyenyane kudu gomme ga bo be le ditlamorago tšeo di šalelago. Batho ba bangwe bao ba nago le bolwetši bja go wa ba lahlegelwa ke monagano ka nako e teletšana,  mo go tšeago metsotso e mmalwa. Maemong a bjalo, molwetši a ka ralala ka phapošing, a gogagoga diaparo tša gagwe goba mohlomongwe a itshwara ka tsela e sa tlwaelegago. Ka morago ga tlhaselo yeo, a ka ikwa a hlakane hlogo.

Go bjang go phela ka bolwetši bja go wa? Ke mo go kwešišegago gore batho ba bantši bao ba nago le bolwetši bja go wa ba katana le taba ya go dula ba tšhogile gore tlhaselo e latelago e tla ba wela neng le gona kae. Ba ka efoga go ba moo go nago le batho ba bantši e le ge ba phema go hlabja ke dihlong.

Nka thekga bjang motho yo a nago le bolwetši bja go wa? Mo kgothaletše gore a ntšhe maikwelo a gagwe. Eba motheetši yo botse. Mmotšiše gore a ka rata gore o dire’ng ge e ba a ka hlaselwa ke bolwetši. Ka ge batho ba bantši bao ba nago le bolwetši bja go wa ba sa otlele, mohlomongwe o ka sepela le yena ka koloi goba wa ithaopela go mo direla dilo tše itšego.

Na ditlhaselo di ka fokotšwa—goba gaešita le go thibelwa? Dilo tše dingwe tše bjalo ka kgateletšego ya maikwelo le go se robale di oketša kgonagalo ya gore bolwetši bo hlasele motho. Ka baka leo, ditsebi di kgothaletša batho bao ba nago le bolwetši bja go wa gore ba ikhutše ka mo go lekanego le gore ba itšhidulle ka mehla e le gore ba fokotše kgateletšego ya maikwelo. Balwetšing ba bangwe, dihlare di kgonne le go thibela ditlhaselo.