Eya go dikagare

NA LE HLAMILWE?

Letlalo la Hlapi Yeo e Bitšwago Whale Leo le Kgonago go Itlhwekiša

Letlalo la Hlapi Yeo e Bitšwago Whale Leo le Kgonago go Itlhwekiša

 Dikgopa tša ka lewatleng goba di-barnacle le diphedi tše dingwe tša ka meetseng tšeo di dulago ka tlase ga dikepe, di baka mathata a magolo go baotledi ba dikepe. Diphedi tše di dira gore dikepe di nanye ge di sepela ka meetseng, tša dira gore dikepe di diriše makhura a mantši le gore di dule di išwa go yo hlwekišwa goba go lokišwa ka morago ga mengwaga e mmalwa. Borasaense ba nyaka go bona ge e ba tlhago e ka se ba thuše go tla ka tharollo ge ba ka leka go e ekiša.

 Ela hloko: Banyakišiši ba hweditše gore letlalo la hlapi yeo e bitšwago whale (Globicephala melas) le kgona go itlhwekiša. Le khupeditšwe ka makgwakgwana ao a bitšwago nanoridges, ao e lego a manyenyane kudu moo e lego gore a dira gore dikgopa di se le kgomarele. Dikgoba tšeo di lego magareng ga makgwakgwana ao di tletše ka gel yeo e hlaselago bolele le paketheria. Whale e tšweletša gel e mpsha ge e dutše e ntšha goba e sola letlalo la yona.

Dikgopa di dira gore dikepe di nanye ge di sepela ka meetseng e bile ga go bonolo go di tloša

 Borasaense ba nyaka go ekiša tsela yeo letlalo la whale le itlhwekišago ka yona e le gore le bona ba kgone go tšweletša selo seo se ka kgonago go tloša dikgopa tšeo di kgomaretšego dikepeng. Kgale go be go dirišwa dipente tšeo di bego di dira gore dikepe di se kgomarelwe ke diphedi tša ka meetseng. Eupša tše dintši tša dipente tšeo di ile tša thibelwa gore di se sa dirišwa ka gobane di kotsi go diphedi tša ka meetseng. Banyakišiši ba hweditše gore tharollo ke gore ba khupetše dikepe ka nete ya tšhipi yeo e tlago go thuša go ntšha khemikhale yeo e sego kotsi. Khemikhale ye e ba e koto ke moka ya ipopa gel ge e hlakana le meetse, gomme ya dira letlalwana leo le khupetšago sekepe ka moka. Ge nako e dutše e eya, letlalwana le, leo e ka bago dimilimithara tše 0,7 ka bokoto, le a itloša ke moka la tloga le diphedi le ge e le dife tša ka meetseng tšeo di ka bago di kgomaretše sekepe. Ke moka nete yela ya ntšha gel e mpsha gape e le gore e khupetše sekepe ka moka.

 Diteko tšeo di dirilwego ka laporathoring di bontšhitše gore mokgwa wo o ka thuša kudu go fokotša go senyega ga dikepe. Le gona se se tla thuša dikhamphani tša dikepe ka gobane go ntšha dikepe ka meetseng gore di lokišwe le go hlwekišwa go tura kudu.

 O nagana eng? Na letlalo la hlapi yeo e bitšwago whale leo le kgonago go itlhwekiša le bile gona ka go itiragalela? Goba na le hlamilwe?