Eya go dikagare

THUŠO BAKENG SA LAPA | LENYALO

Banyalani ba ka Phema Bjang go “Hlalana ba Godile”

Banyalani ba ka Phema Bjang go “Hlalana ba Godile”

 Magareng ga mengwaga ya bo 1990 le 2015, palo ya batho bao ba hlalago ba le mengwageng ya bo 50 e oketšegile gabedi ka palo, mola ya bao ba lego ka godimo ga mengwaga e 65 e oketšegile gararo kua United States. Banyakišiši ba hlamile lentšu le “go hlala o godile” go bontšha kamoo palo ya batho bao ba hlalago e le ba bagolo e golago ka gona. Go hlala o godile go bakwa ke eng? O ka dira eng gore o se ke wa hlala o šetše o godile?

Sehlogong se

 Go hlala o godile go bakwa ke eng?

  •    Gantšhi banyalani bao ba hlalanago ba godile lerato la bona le be le šetše le thomile go fola. Ge nako e dutše e sepela, banyalani ba ka thoma go thabela dilo tša go se swane. Goba ka morago ka go godiša bana ba ile ba lemoga gore ba be ba ena le maikarabelo a mantšhi a go godiša bana gomme ba lebala gore ke bona baratani.

  •    Batho bao ba ipitšago gore ke ditsebi tša manyalo ba bolela gore banyalani ba swanetše go hlokomela dinyakwa tša motho ka noši. ‘Na lenyalo la ka le dira gore ke thabe?’ ‘Na le dira gore ke be motho yo mo mokaone?’ ‘Na molekane wa ka o dira gore ke ikwe ke ratwa?’ Ge eba go se bjalo, batho ba bantšhi ba ka bolela gore o swanetše go dira seo se ratwago ke wena, o swanetše go hlala gomme o thome bophelo bjo boswa.

  •   Lehono batho ga ba sa lebelela tlhalo e le selo se sebe. Setsebi sa tša leago elego Eric Klinenberg, o boletše gore “Motho yo a bego a se sa thabela molekane wa gagwe o be a swanetše go fana ka mabaka ao a kwagalago a gore ke ka lebaka la eng a nyaka go hlala. Eupša lehono seo se fapane ka gobane ge eba motho a nyaka go tsena lenyalong, o swanetše go fana ka mabaka a boithati ao a holago yena a nnoši.” a

 Ke therešo gore ge motho a hlala o oketša mathata a mangwe godimo ga ao a nago le ona. Ka mohlala, nyakišišo e nngwe e hlalosa gore go “Hlala o godile go ka baka mathata a magolo a tša ditšhelete, kudu go basadi.”

 Go na le se o ka naganago ka sona. Buka ya Don’t Divorce e re “Le ge o ka fetoša tsela yeo o phelago ka yona, o sa dutše o le motho yola wa kgale.” “O dirile eng go kaonefatša tsela yeo o bolelago le molekane wa gago ka gona? O dirile eng go kaonefatša tsela yeo wena le molekane wa gago le boledišanago ka gona, ge le sa dumelelane ka se sengwe?” b

 Seo o ka se dirago

  •   Amogela phetogo. Ga go na segwera seo se sa fetogego. Segwera sa gago le molekane wa gago se ka ba se fetogile ka ge bana ba lena ba se sa dula ka gae, goba ka ge bobedi bja lena le se sa rata dilo tša go swana. Go ena le go duma eka dilo di ka swana le mathomong, nagana ka seo o ka se dirago go kaonefatša seemo gona bjale.”

     Molao wa motheo wa Beibele: “O se ke wa re: ‘Ke ka baka la’ng mehla ya kgale e phala ya gona bjale?’ ka gobane o tla ba o bontšha botlaela ge o botšiša potšišo ye.”—Mmoledi 7:10.

  •   Eba le segwera sa kgauswi le molekane wa gago. Na o ka thabela go dira dilo mmogo le molekane wa gago tšeo a di ratago, goba yena a dira le wena tšeo o di ratago? Goba na le ka nyaka selo seo bobedi bja lena le ka thabelago go se dira? Pakane ya lena e swanetše go ba go fetša nako le le mmogo bjalo ka banyalani e sego batho feela bao ba dulago mmogo.

     Molao wa motheo wa Beibele: “Anke yo mongwe le yo mongwe a tšwele pele a tsoma seo se holago motho yo mongwe, e sego seo se holago yena a nnoši.”—1 Bakorinthe 10:24

  •   Dulang le bontšhana mekgwa e mebotse. Le se ke la tlogela go bontšhana botho e le feela ka gobane le ena le nako e telele le dula mmogo. Bolela le molekane wa gago ka tlhompho gomme o mmontšhe botho go swana le ge le be le thoma go kopana. Bolela mantšu a go swana le “hle” le “ke a leboga.” Dula o bontšha gore o rata molekane wa gago le gore o leboga dilo tšeo a go direlago tšona.

     Molao wa motheo wa Beibele: “Bontšhanang botho, le šokelane ka bonolo.”—Baefeso 4:32.

  •   Gopolang dinako tše dibotse. Bogelang dinepe tša lena tša lenyalo le le mmogo goba dinepe tšeo le di tšerego mmogo ge le be le le mafelong a mangwe. Ka go dira se le tlo kgona go tsošološa lerato le tlhompho lenyalong la lena.

     Molao wa motheo wa Beibele: “Yo mongwe le yo mongwe wa lena a rate mosadi wa gagwe bjalo ka ge a ithata; ka lehlakoreng le lengwe, mosadi o swanetše go ba le tlhompho e tseneletšego go monna wa gagwe.”—Baefeso 5:33.

a Go tšwa pukung ya Going Solo—The Extraordinary Rise and Surprising Appeal of Living Alone.

b Lebaka le nnoši la go hlala leo theilwego mangwalong, ke ge molekane yo mongwe a dirile bootswa. (Mateo 19:5, 6, 9) Bona sehlogo seo se rego “Na Beibele e Dumelela Tlhalo?