Eya go dikagare

Baepi ba Marope ba Hweditše Bohlatse bja Gore Kgoši Dafida o Kile a Phela

Baepi ba Marope ba Hweditše Bohlatse bja Gore Kgoši Dafida o Kile a Phela

Beibele e re botša gore Kgoši Dafida wa kua Isiraele o phetše lekgolong la bo-11 la mengwaga B.C.E., gomme bana ba gagwe le ditlogolo tša gagwe ba bušitše ka mengwaga e makgolo. Eupša baswayadiphošo ba bangwe ba re Dafida ga se a ka a phela, ba re ke motho yo batho ba itlhametšego dinonwane ka yena. Eupša na Kgoši Dafida o kile a phela e le ka kgonthe?

Ka 1993, moepi wa marope e lego Avraham Biran le bašomigotee le yena ba ile ba hwetša karolwana ya leswika le itšego leo le bego le ngwadilwe molaetša wo o bolelago ka ba “Ntlo ya Dafida,” kua motseng wa Tel Dan wo o lego ka leboa la Isiraele. Molaetša woo o be o ngwadilwe ka mongwalelo wa kgale wa Sesemitic woo o bego o dirišwa lekgolong la bo-9 la mengwaga B.C.E. Go bonagala molaetša woo e be e le karolo ya leswika la segopotšo leo le bego le dirilwe ke Baarama ge ba be ba ikgantšha ka dintwa tšeo ba di fentšego ge ba be ba elwa le Baisiraele.

Sehlogo seo se lego ka go Bible History Daily se re: “Go na le batho bao ba bego ba sa dumele molaetša wa mabapi le ba ‘Ntlo ya Dafida.’ . . . Eupša diithuti tše dintši tša Beibele le baepi ba marope ba dumela gore karolwana ya leswika leo le hweditšwego kua Tel Dan e hlatsela gore Kgoši Dafida yo go bolelwago ka yena ka Beibeleng o kile a phela e le ka kgonthe. Karolwana ye ya leswika ke e nngwe ya dilo tša bohlokwa kudu tšeo di ilego tša hwetšwa tšeo go ilego gwa ngwalwa ka tšona ka makasineng wa BAR [Biblical Archaeology Review].”