Eya go dikagare

DITEMANA TŠA BEIBELE DI A HLALOSWA

Ditiro 1:8—“Le tla Amogela Matla”

Ditiro 1:8—“Le tla Amogela Matla”

 “Eupša le tla amogela matla ge moya o mokgethwa o fihla godimo ga lena gomme le tla ba dihlatse tša ka Jerusalema, Judea ka moka le Samaria le go fihla karolong ya kgole ya lefase.”—Ditiro 1:8, Phetolelo ya Lefase le Lefsa.

 “Lena le tlo fiwa matla ge Moyamokgethwa o theogela go lena, la tlo ba dihlatse tša-ka motseng wa Jerusalema le; nageng ka moka ya Juda le ya Samaria, go fihla magomong a lefase.”—Ditiro 1:8, Beibele ya Sepedi.

Seo se Bolelwago ke Ditiro 1:8

 Jesu o tshepišitše balatedi ba gagwe gore ba tla newa matla ka moya o mokgethwa wa Modimo gore ba tšwetše pele bodiredi bja bona go fihla dikarolong tša kgole tša lefase.

 “Le tla amogela matla ge moya o mokgethwa o fihla godimo ga lena.” Jesu o tiišeditše tshepišo yeo a e boditšego barutiwa ba gagwe pele gore ba tla amogela moya wa Modimo a ka morago ga gore a boele legodimong. (Johane 14:16, 26) Matšatši a lesome ka morago ga ge Jesu a rotogetše legodimong ngwageng wa 33 C.E., balatedi ba gagwe ba ile ba hwetša moya woo o mokgethwa wo o bego o tshepišitšwe. (Ditiro 2:1-4) Moya o mokgethwa wa Modimo ga se wa ba kgontšha feela go bolela ka maleme a fapafanego le go dira mehlolo eupša gape o ba kgontšhitše go bolela ka tumela ya bona go Jesu ka sebete.—Ditiro 3:1-8; 4:33; 6:8-10; 14:3, 8-10.

 “Le tla ba dihlatse tša ka.” Lentšu leo le fetoletšwego e le “hlatse” le bolela “motho yo a hlatselago” go ya le ka seo a se bonego goba a se tsebago. Bjalo ka dihlatse tšeo di bonego ka mahlo bophelo bja Jesu, baapostola ba be ba ka hlatsela dilo tšeo di diregilego nakong ya bodiredi bja gagwe gotee le lehung le tsogong ya gagwe. (Ditiro 2:32; 3:15; 5:32; 10:39) Bohlatse bjo bo ka se ganetšwego bo kgonthišeditše ba bantši gore Jesu ke Kriste, Mesia yoo a holofeditšwego. (Ditiro 2:32-36, 41) Bao ba dumetšego seo baapostola ba bego ba se bolela le bona ba ile ba ba dihlatse tša Jesu, ke moka ba hlatsela seo se bolelwago ke bophelo bja Jesu, lehu la gagwe le tsogo.—Ditiro 17:2, 3; 18:5.

 “Go fihla karolong ya kgole ya lefase.” Polelwana ye e ka fetolelwa gape e le “go fihla mafelelong a lefase” goba “go fihla dinageng tše dingwe.” Mantšu a Jesu a bontšha gore balatedi ba gagwe ba be ba tlo ba dihlatse tša gagwe go fihla kae. Ba be ba tla ya le mafelong a go feta le Judea le Samaria go tsebatša seo ba bego ba se dumela. Ge e le gabotse ba be ba tla akaretša mafelo a mantši le go fihlelela batho ba bantši kudu go feta Jesu. (Mateo 28:19; Johane 14:12) Pele go feta mengwaga e 30 Jesu a boletše mantšu a, moapostola Paulo o ngwadile gore ditaba tše dibotse mabapi le Jesu ‘di boletšwe tlholong yohle yeo e lego tlase ga legodimo,’ gaešita le mafelong a kgole a bjalo ka Roma, Pareta (ka borwabohlabela bja Lewatle la Caspian) le Afrika Leboa.—Bakolose 1:23; Ditiro 2:5, 9-11.

Taba yeo go bolelwago ka yona go Ditiro 1:8

 Puku ya Ditiro e tšea ditaba go tloga mo Ebangedi ya Luka e felelago gona. (Luka 24:44-49; Ditiro 1:4, 5) Mongwadi wa yona, e lego morutiwa Luka, o thoma pego ya gagwe ka go hlalosa ka moo Jesu a ilego a tšwelela go balatedi ba gagwe ka morago ga gore a tsošwe bahung. (Ditiro 1:1-3) Ke moka o hlalosa ka moo phuthego ya Bokriste e thomilego ka gona le ka moo e ilego ya gola ka gona go tloga ka 33 C.E. go fihla moo e ka bago ka 61 C.E.—Ditiro 11:26.

 Taba yeo go bolelwago ka yona go Ditiro 1:8 e bontša ka moo balatedi ba Jesu ba bego ba ipotšiša ge e ba Jesu a be a tla thoma go buša e le kgoši ya Mmušo wa Modimo mehleng ya bona. (Ditiro 1:6) Ge Jesu a ba araba, o re ba se ke ba tshwenyega kudu ka gore Mmušo o be o tlo hlomiwa neng. (Ditiro 1:7) Go e na le moo, balatedi ba gagwe ba swanetše go swarega ka go nea bohlatse ka Jesu go “fihla karolong ya kgole ya lefase.” (Ditiro 1:8) Bakriste lehono ba latela mohlala o swanago, wa go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo ka mafolofolo.—Mateo 24:14.

 Bogela bidio ye e kopana go bona kakaretšo ya puku ya Ditiro.

a Moya o mokgethwa ke matla a šomago a Modimo. (Genesi 1:2) Go tseba ka moo go oketšegilego, bona sehlogo se se rego “Moya o Mokgethwa ke Eng?