Gantši dipalo tša ka Beibeleng di ka dirišwa ka tsela ya kgonthe, eupša ka dinako tše dingwe di dirišwa ka tsela ya seswantšhetšo. Taba e dikologilego gantši e bontšha ge e ba go dirišitšwe palo e itšego ka tsela ya seswantšhetšo goba go se bjalo. Ela hloko seo se bolelwago ke mehlala ye ya seswantšhetšo ya dipalo tša ka Beibeleng:

•   1 Palo ye e emela botee. Ka mohlala, Jesu o ile a rapela go Modimo gore balatedi ba gagwe “ka moka e be batee, go etša ge wena Tate o le boteeng le nna gomme nna ke le boteeng le wena.”—Johane 17:21; Mateo 19:6.

•   2 Tabeng ya molao, bohlatse bja dihlatse tše pedi bo gatelela go rereša ga taba. (Doiteronomio 17:6) Ka tsela e swanago, go boeletšwa ga pono goba seo se bolelwago go gatelela gore taba yeo ke ya kgonthe e bile e a rereša. Ka mohlala, ge Josefa a be a hlalosa toro yeo e bego e neilwe Farao wa Egipita, o itše: “Therešo ya gore toro yeo e boeleditšwe gabedi go wena Farao e bolela gore taba yeo e tiišitšwe ke Modimo wa therešo.” (Genesi 41:32) Ge go bolelwa ka boporofeta, “dinaka tše pedi” di ka emela dipušo tše pedi, go etša ge moporofeta Daniele a ile a botšwa ka Mmušo wa Bamede le Baperesia.—Daniele 8:20, 21; Kutollo 13:11.

•   3 Go etša ge dihlatse tše tharo di be di tla tiiša gore taba e a rereša, go e boeletša ka makga a mararo go a e tiiša goba go e gatelela.—Hesekiele 21:27; Ditiro 10:9-16; Kutollo 4:8; 8:13.

•   4 Palo ye e ka emela go felela ga sebopego goba ka tsela yeo selo se šomago ka yona, go etša ge polelwana e rego “dikhutlong tše nne tša lefase.”—Kutollo 7:1; 21:16; Jesaya 11:12.

•   6 Ka ge palo šupa gantši e emela go felelela, gona palo tshela e emela selo seo se sa felelago, seo se sa phethagalago goba selo seo se tswalanywago le manaba a Modimo.—1 Dikoronika 20:6; Daniele 3:1; Kutollo 13:18.

•   7 Gantši palo ye e dirišitšwe go emela go felela ga selo go ya ka pono ya Modimo. Ka mohlala, Baisiraele ba be ba laetšwe ke Modimo gore ba dikologe motse wa Jeriko ka matšatši a šupago a latelanago gomme ka letšatši la bošupa ba o dikologe gašupa. (Joshua 6:15) Beibele e hupere mehlala e mentši e bjalo ya go dirišwa ga palo šupa. (Lefitiko 4:6; 25:8; 26:18; Psalme 119:164; Kutollo 1:20; 13:1; 17:10) Ge Jesu a be a botša Petro gore o swanetše go lebalela ngwanabo “e sego go fihla gašupa, eupša go fihla ga masomešupa-šupa,” go boeletša palo “šupa” go ile gwa fetišetša kgopolo ya “go se lekanyetše.”—Mateo 18:21, 22.

•   10 Palo ye e ka emela go felela ga selo ka botlalo bja sona goba go kopanywa ga dikarolwana tša selo se itšego.—Ekisodo 34:28; Luka 19:13; Kutollo 2:10.

•   12 Palo ye go bonagala e emela go felela ga thulaganyo ya Modimo. Ka mohlala, pono e tšwago legodimong yeo e bego e neilwe moapostola Johane e akaretša motse wo o nago le “maswika a lesomepedi a motheo gomme go ona go na le maina a lesomepedi a baapostola ba lesomepedi.” (Kutollo 21:14; Genesi 49:28) Palo e nngwe le e nngwe yeo e atišwago ka 12 e ka bolela se swanago.—Kutollo 4:4; 7:4-8.

•   40 Dikahlolo tše itšego goba dinako tše itšego tša kotlo di be di tswalanywa le palo 40.—Genesi 7:4; Hesekiele 29:11, 12.

Thuto ya Bodupe bja Dipalo

 Dipalo tše tša seswantšhetšo tše di lego ka Beibeleng di fapane kudu le thuto ya bodupe bja dipalo, yeo e akaretšago go dirišana le meoya e mebe ka go šomiša dipalo, tsela yeo di tswalanago ka yona le kakaretšo ya dipalo tšeo. Ka mohlala, Bajuda bao e lego ba bodumedi bja Cabala ba ile ba hlahloba Mangwalo a Seheberu ba diriša mokgwa wo o bitšwago gematria, yeo go yona go nyakwago seo se bolelwago ke dipalo tšeo di sepedišanago le mengwalo. Thuto ya bodupe bja dipalo ke sebopego sa bonoge, bjoo Modimo a bo hlaswago.—Doiteronomio 18:10-12.