Eya go dikagare

“Dinotlelo tša Mmušo” wa Magodimo ke Eng?

“Dinotlelo tša Mmušo” wa Magodimo ke Eng?

Karabo ya Beibele

 “Dinotlelo tša Mmušo,” tšeo ka dinako tše dingwe di bitšwago “dinotlelo tša go tsena mmušong,” di emela matla a go kgona go bulela batho ba bangwe tsela ya go “tsena Mmušong wa Modimo.” (Mateo 16:19; The New American Bible; Ditiro 14:22) a Jesu o ile a nea Petro “dinotlelo tša Mmušo wa magodimo.” Seo se bolela gore Petro o be a neilwe matla a go botša batho bao ba botegago seo ba ka se dirago gore ba kgone go tsena Mmušong wa magodimo, ka gore ba amogele moya o mokgethwa.

Dinotlelo tšeo di ile tša dirišwa go bomang?

 Petro o ile a diriša matla a tšwago go Modimo go bulela dihlopha tše tharo tsela ya go tsena Mmušong:

  1.   Bajuda le bao ba sokologetšego bodumeding bja Sejuda. Ka moragonyana ga lehu la Jesu, Petro o ile a kgothatša lešaba la badumedi ba Bajuda go dumela gore Jesu o kgethilwe ke Modimo go ba kgoši ya Mmušo wa gagwe. Petro o ile a ba botša seo ba swanetšego go se dira gore ba tle ba phološwe. Ka go dira bjalo, o ile a ba bulela tsela ya gore ba kgone go tsena Mmušong gomme ba dikete ba ile ba ‘amogela lentšu la gagwe.’—Ditiro 2:38-41.

  2.   Basamaria. Ka morago, Petro o ile a laelwa gore a ye go Basamaria. b O ile a diriša senotlelo sa Mmušo gape ge yena le moapostola Johane ba be ba “rapelela [Basamaria] gore ba hwetše moya o mokgethwa.” (Ditiro 8:14-17) Se se ile sa bulela Basamaria tsela ya gore ba tsene Mmušong.

  3.   Baditšhaba. Ka morago ga mengwaga e meraro le seripa Jesu a hwile, Modimo o ile a utollela Petro gore Baditšhaba (e lego batho bao e sego Bajuda) le bona ba be ba tla hwetša sebaka sa go tsena Mmušong. Petro o ile a diriša se sengwe sa dinotlelo tšeo a bego a di neilwe go ruta Baditšhaba ka Modimo gomme seo sa ba nea sebaka sa go hwetša moya o mokgethwa, ba fetoge Bakriste e bile ba be le kholofelo ya go tlo ba ditho tša Mmušo.—Ditiro 10:30-35, 44, 45.

Go “tsena Mmušong” go bolela’ng?

 Bao ba “tsenago Mmušong” ba tla buša gotee le Jesu legodimong. Beibele e boletše e sa le pele gore ba tla ‘dula didulong tša bogoši’ le gore ba tla “buša e le dikgoši godimo ga lefase.”—Luka 22:29, 30; Kutollo 5:9, 10.

Maaka mabapi le dinotlelo tša Mmušo

 Maaka: Petro ke yena a kgethago bao ba ka tsenago legodimong.

 Therešo: Beibele e re Kriste Jesu ke yena “yo a tlago go ahlola ba ba phelago le ba ba hwilego,” e sego Petro. (2 Timotheo 4:1, 8; Johane 5:22) Ge e le gabotse, Petro ka boyena o boletše gore Jesu “ke Yena a laetšwego ke Modimo gore e be moahlodi wa ba ba phelago le ba ba hwilego.”—Ditiro 10:34, 42.

 Maaka: Legodimo le emetše go kwa gore Petro o re dinotlelo tša Mmušo di tlo šoma neng.

 Therešo: Ge Jesu a be a bolela ka dinotlelo tša Mmušo, o ile a botša Petro gore: “Selo le ge e le sefe se o ka se tlemago mo lefaseng se tla ba se šetše se tlemilwe magodimong, le gona selo le ge e le sefe se o ka se tlemollago mo lefaseng se tla ba se šetše se tlemolotšwe magodimong.” (Mateo 16:19) Le ge ba bangwe ba bona eka taba ye e bolela gore Petro o dira diphetho tša seo se swanetšego go direga magodimong, madiri ao a dirišitšwego mo a Segerika sa mathomong a bontšha gore diphetho tše Petro a bego a tlo di dira di be di tla latela tšeo di šetšego di dirilwe magodimong go e na le go di eta pele. c

 Ditemana tše dingwe ka Beibeleng di bontšha gore Petro o be a latela ditaelo tšeo di tšwago legodimong ge a be a diriša dinotlelo tša Mmušo wa Magodimo. Ka mohlala, o ile a latela ditaelo tše di tšwago go Modimo ge a be a diriša dinotlelo tše tharo.—Ditiro 10:19, 20.

a Ka dinako tše dingwe, Beibele e diriša lentšu “senotlelo” go swantšhetša matla goba boikarabelo.—Jesaya 22:20-22; Kutollo 3:7,8.

b Basamaria ba be ba le bodumeding bjo bo sa swanego le bja Sejuda eupša le bjona bo be bo akaretša dithuto le mekgwa e itšego yeo e tšwago Molaong wa Moshe.

c Bala tlhaloso ya go ithuta yeo e lego go Mateo 16:19 ka go New World Translation of the Holy Scriptures (Study Edition).