Inda koshikalimo

Ombiimbeli otayi ti ngiini kombinga yokugandja oshitimulongo?

Ombiimbeli otayi ti ngiini kombinga yokugandja oshitimulongo?

Shoka Ombiimbeli tayi ti

Aaisraeli yonale oya li ya lombwelwa ya gandje oshitimulongo * shiilikolomwa yawo yokomumvo, shi li oshitopolwa shokugandja omayambidhidho kelongelokalunga lyashili. Kalunga okwe ya lombwele a ti: “Yoolola tuu oshitimulongo shaambyoka tayi zi momapya goye omumvo kehe.” — Deuteronomium 14:22.

Elombwelo lyokugandja oshitimulongo, olya li oshitopolwa shOmpango yaMoses, ndjoka Kalunga a li a gandja koshigwana shaIsraeli. Aakriste kaye li we kohi yOmpango yaMoses, noinaya tegelelwa we ya gandje oshitimulongo. (Aakolossa 2:13, 14) Pehala lyaashono, Omukriste kehe oku na okugandja omayambidhidho gopashimaliwa “ngaashi eiyuvo lye tali mu lombwele, hanokungungutula nenge kethiminiko. Oshoka Kalunga oku hole ngoka ta gandja nenyanyu.” — 2 Aakorinto 9:7.

 Oshitimulongo shoka sha popiwa mOmbiimbeli “mEtestamendi Ekulu”

Oshitimulongo osha popiwa iikando oyindji mOmbiimbeli, unene tuu moshitopolwa shoka hashi ithanwa Etestamendi Ekulu. Iikando oyindji osha popiwa konima yOmpango ndjoka ya li ya pewa Aaisraeli okupitila muMoses. Ihe osha popiwa wo iikando yontumba, manga ompango ndjoka inaayi gandjwa.

Manga kwa li kaapu na Ompango yaMoses

Omuntu gotango a popiwa a gandja oshitimulongo oAbram (Abraham). (Genesis 14:18-20; Aahebeli 7:4) Oshitimulongo shaAbram, osha li omagano ngoka a gandja komukwaniilwa gwaSalem lumwe aluke. Okuza mpono, kapu na we mpoka Ombiimbeli ya popya Abraham nenge aanona ye ya gandja ishewe oshitimulongo.

Omuntu omutiyali a popiwa mOmbiimbeli a gandja oshitimulongo, oJakob, omutekulu gwaAbraham. Okwa li u uvaneke kutya ngele Kalunga okwe mu yambeke, ote ke mu pa “oshitimulongo mwaashihe shoka” ta ka mona. (Genesis 28:20-22) Shi ikolelela kaalongwantu yamwe yOmbiimbeli, Jakob otashi vulika a li a gandja oshitimulongo molupe lweyambo lyoshinamwenyo. Nonando Jakob okwa li a gwanitha po euvaneko lye, ka li a thiminike uukwanegumbo we wu gandje oshitimulongo.

Pethimbo lyOmpango yaMoses

Oshigwana shaIsraeli osha li sha lombwelwa shi kale hashi gandja oshitimulongo, opo shi ambidhidhe iilonga yelongelokalunga lyawo.

  • Oshitimulongo osha li hashi gandjwa shi kwathele Aalevi mboka haya longo ethimbo alihe metsalihangano, molwaashoka yo kaya li ye na omapya. (Numeri 18:20, 21) Aalevi mboka kaaye shi aayambi, oye na okupewa oshitimulongo kaantu, noye na “okugandja mo oshitimulongo” shoka oshiwanawelela kaayambi. — Numeri 18:26-29.

  • Osha fa sha li ngeyi kutya omumvo kehe omutiyali, iitimulongo oya li yi na okugandjwa, naantu ayehe oya li haya mono mo uuwanawa kutya nduno Aalevi nenge oomboka kaaye shi Aalevi. (Deuteronomium 14:22, 23) Omaukwanegumbo gomuIsraeli oga li haga longitha ompito ndjika, ngele tashi ya pokudhana iituthi yi ikalekelwa nomomimvo dhontumba dhokondandalunde, opo oohepele dhi hawalekwe iikulya. — Deuteronomium 14:28, 29; 26:12.

Oshitimulongo osha li hashi yalulwa ngiini? Aaisraeli oya li hayi ikalekele oshitimulongo omumvo kehe, okuza miilikolwa yomomapya gawo. (Levitikus 27:30) Ngele oya hogolola okugandja oshitimulongo shoshimaliwa pehala lyiilikolomwa, nena oku na okugwedhwa oshititano shimwe. (Levitikus 27:31) Oya li wo ya lombwelwa ya gandje “shimwe shomiimuna omulongo.” — Levitikus 27:32.

Aaisraeli oya li haya hogolola oshimuna oshitimulongo kehe shomiimuna yawo, osho ya gandje oshitimulongo. Ompango oya li tayi ti kutya kaye na okusimonona nenge okulandakanitha iimuna mbyoka ya hogolola nenge iimuna yawo yiitimulongo ye yi pingakanithe niimaliwa. (Levitikus 27:32, 33) Ihe oshitimulongo oshitiyali shoka hashi gandjwa poshituthi shokomumvo, osha li hashi vulu okulandakanithwa niimaliwa. Shika osha li hashi kala oshipu kAaisraeli mboka ye enda iinano iile, opo ye ye koshituthi. — Deuteronomium 14:25, 26.

Uunake Aaisraeli ya li haya gandja oshitimulongo? Aaisraeli oya li haya gandja oshitimulongo omumvo kehe. (Deuteronomium 14:22) Nonando ongawo, kaya li haya gandja oshitimulongo momumvo omutiheyali kehe. Omumvo ngoka ogwa li omumvo gwesabati nenge omumvo gwevululuko, moka Aaisraeli kaaya li ye na nando okulonga omapya gawo. (Levitikus 25:4, 5) Monkalo ndjika yi ikalekelwa, kapwa li omuntu e na okugandja oshitimulongo pethimbo lyeteyo. Omumvo kehe omutitatu nomutihamano gwedhingoloko lyomumvo omutiheyali gwEsabati, Aaisraeli oya li haya topolele oohepele nAalevi oshitimulongo oshitiyali. — Deuteronomium 14:28, 29.

Omuntu okwa li ha pewa egeelo lyashike ngele ina gandja iitimulongo? Ompango yaMoses inayi popya kutya opwa li hapu gandjwa egeelo lini, ngele omuntu ina gandja oshitimulongo. Oya li ye na okugandja oshitimulongo, molwaashoka ye shi shi kutya oshi li mondjila oku shi ninga, ihe hamolwaasho ya tila okugeelwa ngele inaye shi gandja. Aaisraeli oya li haya gana koshipala shaKalunga kutya oya gandja oshitimulongo nokupula Kalunga e ya yambeke sho ye shi ninga. (Deuteronomium 26:12-15) Kalunga okwa li ha tala ko omuntu ngoka inee shi gandja a fa e shi yuga ko kuye. — Maleaki 3:8, 9.

Mbela oshitimulongo osha li omutenge omudhigudhigu? Hasho nando. Kalunga okwa li u uvanekele oshigwana kutya ngele oshe mu etele iitimulongo, nena ote ke shi yambeka noitashi ka kala sha pumbwa sha. (Maleaki 3:10) Ihe ngele oshigwana osha kala inaashi gandja oshitimulongo, osha li hashi mono iihuna. Kalunga ihe shi ya yambeke. Natango, aayambi nAalevi kaya li we haya vulu okugandja eitulomo mokukwathela Aaisraeli ya longele Kalunga, oshoka oye na okulonga iilonga yokwiikongela omboloto. — Nehemia 13:10; Maleaki 3:7.

 Oshitimulongo shoka sha popiwa mOmbiimbeli “mEtestamendi Epe”

Pethimbo Jesus a li kombanda yevi, aapiya yaKalunga oya li natango haya gandja iitimulongo. Ihe oshitegelelwa shokugandja oshitimulongo, osha li sha hulithwa po konima yeso lyaJesus.

Pethimbo lyaJesus

MEtesitamendi Epe, ngaashi oyendji haye li ithana, Ombiimbeli otayi ulike kutya Aaisraeli oya li ya tsikile okugandja oshitimulongo manga Jesus a li kombanda yevi. Okwa li e shi shi kutya Aaisraeli oya li ya tegelelwa ya gandje oshitimulongo. Ihe Jesus ka li ta popile nando aawiliki yomalongelokalunga mboka ya li haya konenene iitimulongo mbyoka tayi gandjwa, ‘ihe ohaya etha iinenenima yomompango, uuyuki, esilohenda nokwiinekelwa.’ — Mateus 23:23.

Konima yokusa kwaJesus

Konima yokusa kwaJesus, iitimulongo kaya li we oshitegelelwa. Sho Jesus a yamba po omwenyo gwe, shoka osha kutha po nenge osha hulitha po Ompango yaMoses, mwa kwatelwa ‘ompango yokupula oshitimulongo.’ — Aahebeli 7:5, 18; Aaefeso 2:13-15; Aakolossa 2:13, 14.

^ okat. 1 Embwiitya lyOmbiimbeli hali ithanwa, Harper, pepandja 765, olya popi kombinga yoshitimulongo lya ti “oshitimulongo osho oshinima shoka ho kutha miiniwe yoye noku shi ikalekela, opo wu shi longithe moshinima shokondandalunde. . . . Oshitimulongo shoka sha popiwa mOmbiimbeli, ohashi gandjwa nelalakano lyokulongithwa melongelokalunga.”