Skip to content

Al lor tablo konteni

LESON 2

Limilite

Limilite

KI SAVEDIR ENA LIMILITE?

Enn dimounn ki ena limilite, se enn dimounn ki ena respe. Li pa azir ni dan enn fason arogan, ni li atann ki lezot tret li dan enn fason spesial. Okontrer, enn dimounn ki ena limilite interes li sinserman ar lezot ek li anvi aprann ar zot.

Parfwa bann dimounn konsider limilite kouma enn febles. An realite, se enn lafors ki ed bann dimounn rekonet zot bann erer ek aksepte zot bann limit.

KIFER LIMILITE INPORTAN?

  • Limilite ed nou pou ena enn pli bon relasion avek lezot. Liv The Narcissism Epidemic dir: “An zeneral, li pli fasil pou bann dimounn ki ena limilite pou fer kamarad.” Liv-la dir osi ki kan nou ena limilite li “pli fasil pou kominik ar lezot dimounn.”

  • Limilite​enn lavantaz pou lavenir ou zanfan. Aprann ou zanfan limilite pou ed li asterla ek osi dan lavenir, par exanp, kan li pou rod enn travay. Dokter Leonard Sax ti ekrir: “Si enn zenn ena enn tro ot lopinion lor limem ek pa rekonet so bann limit, li pa pou donn enn bon linpresion kan li pou fer enn interview. Me enn zenn ki vremem interes li ar seki dimounn ki pe fer interview-la pe dir, li ena plis sans pou gagn travay-la.” *

ANSEGN OU ZANFAN LIMILITE

Ed ou zanfan pou pena enn tro ot lopinion lor limem.

PRINSIP LABIB: “Parski si kikenn panse ki li enn . . . dimoun [“inportan,” NW] alor ki li nanye ditou, li pe anbet limem.”​—Galat 6:3.

  • Pa donn ou zanfan bann fos lespwar. Evit dir bann kitsoz kouma par exanp: “Tou to bann rev kapav realize” ek “To kapav vinn seki to anvi” sa bann parol-la kapav paret ankourazan, me bien souvan, se pa sa ki arive dan lavi. Ou bann zanfan ena plis sans reisi si zot ena bann lobzektif ki rezonab ek si zot travay dir pou realiz zot.

  • Felisit ou zanfan pou bann kitsoz presi. Zis dir ou tifi ouswa ou garson ki li “top” pa ankouraz li pou ena limilite. Ou bizin presi kan ou felisit li.

  • Fixe bann limit konsernan bann rezo sosial. Souvan, bann rezo sosial pous enn dimounn pou vant limem, met laksan lor so talan ek bann gran kitsoz ki li fer, me sa se lekontrer limilite.

  • Ankouraz ou zanfan pou demann pardon vit. Kan ou zanfan fer enn move kitsoz, ed li pou konpran so erer ek pou aksepte li.

Ankouraz ou zanfan pou montre rekonesans.

PRINSIP LABIB: “Montre ki zot ena rekonesans.”​—Kolosien 3:15NW.

  • Rekonesans pou kreasion. Bann zanfan bizin aprann pou montre rekonesans pou tou seki ena dan lanatir ek konpran ki nou bizin sa bann kitsoz-la pou viv. Par exanp, nou bizin ler pou respire, delo pou bwar, manze pou nouri nou. Servi sa bann lexanp-la pou fer zot rekonesans ek zot respe grandi pou tou bann zoli kitsoz ki ena dan lanatir.

  • Rekonesans pou bann dimounn. Rapel ou zanfan ki dan enn sertin fason lezot pli siperyer ki li, ek olie ki li zalou lezot pou zot bann kapasite, li kapav aprann ar zot.

  • Montre rekonesans. Ansegn ou bann zanfan pou dir “mersi,” ek pou montre ki zot rekonesan. Enn kikenn ki montre rekonesans pe zet enn bon baz pou kiltiv limilite.

Ansegn ou zanfan ki se enn bon kitsoz pou ed lezot.

PRINSIP LABIB: “Avek imilite, konsider lezot meyer ki zotmem. Pa rod zot prop lintere, me rod lintere lezot avan.”​—Filipien 2:3, 4.

  • Ou zanfan bizin fer louvraz lakaz. Si ou pa fer ou zanfan fer bann louvraz lakaz se koumadir ou pe dir li: “To tro inportan pou fer sa!” Bann louvraz lakaz bizin pas avan ek zwe apre. Explik li ki bienfe sa bann travay-la ena lor lezot, ek kan li fer sa, lezot pou apresie ek respekte li.

  • Explik ou zanfan ki se enn privilez pou ed lezot. Kan bann zanfan fer kitsoz pou lezot, sa ed zot pou gagn matirite. Alor, ankouraz ou zanfan pou kone kisannla bizin led. Ou kapav koz ansam avek ou zanfan pou kone seki li kapav fer pou ed lezot. Felisit ek soutenir ou zanfan kan li pe ed lezot.

^ par. 8 Dapre liv The Collapse of Parenting.