Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ovatoloki vavali ovo va shuna mo edina laKalunga mEtestamenti Lipe

Ovatoloki vavali ovo va shuna mo edina laKalunga mEtestamenti Lipe

 Eilikano olo ovanhu vahapu hava shiiva tete, Eilikano lOmwene, olo Jesus a honga ovashikuli vaye. Eilikano olo otali hangwa mEtestamenti Lipe. Ola hovela tali ti: “Tate yetu ou u li meulu, edina loye nali yapulwe.” (Mateus 6:9) Edina laKalunga ola shangwa ngaha “Jehova,” nomomatoloko amwe, ola shangwa “Yahweh,” ndele ola pumba okuhangwa mEtestamenti Lipe. Ashike otamu hangwa omadina amwe oikalunga, ngaashi Zeus, Hermes naArtemis. Mbela omolwashike ovatoloki inava tula mo edina laKalunga kashili, oo e li Omushangi wOmbiibeli?Oilonga 14:12; 19:35; 2 Timoteus 3:16.

Ngeenge Etestamenti Lipe ola tumbula omadina oikalunga, mbela ino teelela yo li tumbule edina laKalunga kashili?

 Ovatoloki vOmbiibeli vOshiingilisha, Lancelot Shadwell naFrederick Parker, ova dimina kutya edina laKalunga ola pumbwa okushunwa mo mEtestamenti Lipe. Omolwashike va longifa outumbulilo “okushunwa mo”? Omolwaashi ova dimina kutya edina laKalunga omo la li pehovelo, ndele tali kufwa mo. Omolwashike va fika pexulifodiladilo la tya ngaho?

 Shadwell naParker ova li ve shii kutya omashangelo onale, oo luhapu haa ifanwa Etestamenti Likulu, mahapu okwa li a shangwa mOshiheberi, nedina laKalunga ola longifwa mo lwoikando omayovi. Ashike ova li va limbililwa kutya omolwashike edina laKalunga a la kufwa mo momashangelo onale Etestamenti Lipe. Natango, Shadwell okwa didilika kutya ngeenge omashangelo onale Etestamenti Lipe a tofa kEtestamenti Likulu, ngaashi outumbulilo “omweengeli waJehova,” ovatapi vOshigreka vEtestamenti Lipe ova pingena po edina laKalunga noshitya Kyrios, osho tashi ti “Omwene.” — 2 Eehamba 1:3, 15; Oilonga 12:23.

Edina laKalunga mOshiheberi

 Ofimbo nokuli Shadwell naParker inava pitifa etoloko lavo lOshiingilisha, ovatoloki vamwe ova hangwa nale va shuna mo edina laKalunga momatoloko Oshiingilisha Etestamenti Lipe, ndele opeemhito ashike dinini. b Komesho yo 1863, eshi Parker a pitifa Ombiibeli yaye, A Literal Translation of the New Testament, kapa li nande omutoloki wOshiingilisha, womwaavo va pitifa nale Eembiibeli, a longifa edina laKalunga oikando ihapu mEtestamenti Lipe. Olyelye a li Lancelot Shadwell naFrederick Parker?

Lancelot Shadwell

 Lancelot Shadwell (1808-1861) okwa li hahende, naxe okwa li omuponhele womukwanepangelo omukulunhu moEngland. Omonamati waye, Lancelot Shadwell, okwa li oshilyo shongeleka yaEngland. Nonande okwa li a itavela moukwatatu, okwa li a fimaneka edina laKalunga, ngaashi e shi popya a ti “edina laJEHOVA oliyapuki.” MOmbiibeli oyo a toloka, The Gospels of Matthew, and of Mark, okwa longifa edina “Jehova” oikando 28, ofimbo momashangelo okwe li longifa lwoikando 465.

 Shadwell otashi dulika e lihonga edina laKalunga mEtestamenti Likulu momashangelo opehovelo Oshiheberi. Okwa popya kutya ovo va pingena po edina laKalunga noshitya Kyrios momishangwa dOshigreka mEtestamenti Likulu “kava li ovatoloki ovanashili.”

O-The Gospel according to Matthew oya tolokwa mOshiingisha nosho yo omadidilikoshango ayo kuLancelot Shadwell (1859), nota li hangika mongulumambo yaBodleian. Licensed under CC BY-NC-SA 2.0 UK. Modified: Text highlighted

Etoloko laShadwell tali ulike Mateus 1:20

 Shadwell okwa longifa edina “Jehova” oshikando shotete muMateus 1:20. Meshangelo lovelishe oyo okwa ti: “Oshitya eshi [Kyrios] moitukulwa ihapu mo N.T. osha hala kutya JEHOVA, edina laKalunga lolela. Osha fimana oku li shunifa mo mOmbiibeli yOshiingilisha.” Okwa popya vali a ti: “Kalunga okwa pumbwa okufimanekwa. Okwe lipopya ye mwene kutya edina laye oJEHOVA. Nafye otwa pumbwa oku li longifa, ngeenge hatu popi kombinga yaye.” Natango okwa ti: “MOmbiibeli yetu yo E.V. [Established, Authorized, or King James Version] edina JEHOVA ola pumba mo neenghono . . . Ponhele yedina laKalunga, opa tulwa “Omwene.” Shadwell okwa weda ko vali ta ti: “Edinafimaneko Omwene . . . inali fimana” okulongifwa, li kalele po ngeno edina laKalunga. Nokuli novanhu ohava ifana nge “Omwene omolwondodo oyo ndi na, ile omolwoshilongo oko nda dalelwa.

Lancelot Shadwell okwa ti: [Kalunga] okwe lipopya ye mwene kutya edina laye oJEHOVA. Nafye otwa pumbwa oku li longifa, ngeenge hatu popi kombinga yaye.”

 Shadwell okwa pitifa embo laMateus mo 1859 nosho yo omambo aeshe avali a tulwa kumwe Mateus naMarkus mo 1861. Ashike oilonga yaye oya li ya xula. Okwa xulifa momafiku 11 Januali 1861, nokwa li e na omido 52. Ndele nande ongaho, eenghendabala daye kada li doshimha.

Frederick Parker

 Omunangeshefa oshipuna womuLondon wedina Frederick Parker (1804-1888), eshi a mona etoloko laMateus, olo la tolokwa kuShadwell, okwa li a hovela okutoloka Etestamenti Lipe, eshi a li e na omido 20. Mepingafano naShadwell, Parker ka li a tambula ko ehongo loukwatatu. Okwa shanga a ti: “Ongeleka yOmona waKalunga omuholike . . . Nai tambule ko oshili . . . Nokulongela Omunaenghono adishe, Jehova.” Parker okwa li yo e wete kutya omishangwa dEtestamenti Lipe odo da longifa oshitya Kyrios sha yukifwa kOmwene Kalunga nosho yo kOmwene Jesus, ode shi ningifa shidjuu komunhu a mone eyooloko pokati kaavo vavali. Onghee osha li shihokwifa kuye okumona Shadwell a longifa oshitya Kyrios a yukifa “kuJehova.”

 Mbela Parker okwa li e shi udite ko ngahelipi? Okwa li e lihonga Oshigreka nokwa shanga omambo onhumba nosho yo oufo ve na sha nomushangelo wOshigreka. Okwa li yo a ninga oshilyo sho-Anglo-Biblical Institute, osho sha li tashi yambidida oilonga yokuninga omapekapeko mOmishangwa, opo ku nyanyangidwe Eembiibeli dOshiingilisha da yela nawa. Mo 1842, Parker okwa li a hovela okunyanyangida oitukulwa yEtestamenti Lipe. c

Etoloko lEtestamenti Lipe laParker (Heinfetter)

Eenghendabala daParker dokushunifa mo edina laKalunga

 Oule womido donhumba Parker okwa kala ta shange shi na sha nomapulo ngaashi: “Onaini oshitya Kyrios hashi yukifwa kOmwene Jesus, nonaini hashi yukifwa kOmwene Kalunga?” “Omolwashike oshitya Kyrios luhapu hashi longifwa pamushangelo onga edina, ndele hadinafimaneko?”

 Eshi Parker a mona etoloko laMateus olo la tolokwa kuShadwell mo 1859 nosho yo omatyekosha oo a ninga e na sha noshitya Kyrios, okwa li a tomhwa kutya moikalimo ya tya ngaho, oshitya Kyrios “oshi na okutolokwa Jehova.” Onghee okwa li a pepaleka etoloko laye lEtestamenti Lipe, opo a tule mo edina “Jehova” apa li na okutulwa moshikalimo, ile apa omushangelo wOshigreka tau ulike li na okutulwa. Nomolwaasho embo laParker lotete lomo 1863 lo-A Literal Translation of the New Testament oli na edina laKalunga oikando 187. Osha fa shili ngaha kutya eli olo embo lotete lOshiingilisha la longifa edina laKalunga mOmishangwa adishe dopaKriste dOshigreka. d

Oshipalanyole shetoloko lEtestamenti Lipe laParker lomo 1864

 Mo 1864, Parker okwa li a pitifa embo A Collation of an English Version of the New Testament . . . With the Authorized English Version. Etomheno laye lokutula omambo avali Etestamenti Lipe kumwe, okwe shi ninga, opo a ulike eyooloko pokati komambo aye nosho yo akwao. e

 Opo a ulike nghee sha fimana okushuna mo edina laKalunga, Parker okwa tofa meevelishe dOmbiibeli yo-Authorized Version, mwa kwatelwa Ovaroma 10:13, ovo tava ti: “Keshe ou ta ifana edina lOmwene ota ka xupifwa.” Parker okwa pula a ti: “[Olyelye] a lesha ovelishe oyo mOmbiibeli yo-Authorized Version yOshiingilisha, ndele ta mono kutya ovelishe oyo oya yukifa kuJehova, ndele hakOmona Jesus Kristus Omwene wetu.”?

Ovaroma 10:13 metoloko lo-King James Version (pombada) oyo ya tolokwa kuParker mo 1864

 Parker okwa li a longifa eeponda omayovi, opo a nyanyangide nokuninga omashiivifo opaipindi oufo vaye nosho yo omambo aye amwe. Momudo ashike umwe, okwa li a longifa eeponda 800, odo di dulife peeponda 100 000 daBritain ($132,000 U.S.) kunena. Okwa li yo a tuma eekopi domambo aye kovashiivikile nosho yo kovafita veengeleka, opo va leshulule mo nokuyandja omatyekosha avo.

 Omatoloko aParker Etestamenti Lipe okwa li a kembaulwa kovahongwanhu vamwe, nonande kaali a nyanyangidwa momuvalu muhapu. Mokukembaula kwavo ova ulika kutya kava li va lenga eenghendabala daParker, Shadwell navakwao, dokushuna mo edina laKalunga mEtestamenti Lipe lOmbiibeli yOshiingilisha.

 Tala okavidio kominute omulongo: Talela po omisiuma koWarwick: “Ombiibeli nedina laKalunga

a “Jah,” exupipiko ledina “Jehova,” olo tali hangwa mEhololo 19:1, 3, 4, 6 moutumbulilo “Hallelujah,” oo tau ti “Tangeni Jah!”

b Shadwell ka li a toloka Etestamenti Lipe le lixwa po. Ovatoloki vakwao ova li Philip Doddridge, Edward Harwood, William Newcome, Edgar Taylor, naGilbert Wakefield.

c Opo aha mbwange mumwe ongeshefa yaye noilonga yaye yokuninga omapekapeko e na sha nOmbiibeli, Parker okwa li a longifa edina Herman Heinfetter momashangelo aye e na sha noinima yopalongelokalunga nosho yo omatoloko aye Ombiibeli. Edina laye ola holoka lwoikando moshiwedelwako mOmbiibeli Etoloko lounyuni mupe lOmishangwa Diyapuki.

d Mo 1864, Parker okwa li a pitifa o-English Version of the New Testament omo mwa holoka edina laKalunga oikando 186.

e Omambo mahapu Etestamenti Lipe, oo a tetekela omambo a Parker, okwa hangwa a longifa edina laKalunga meevelishe dimwe po. Mo 1795, Johann Jakob Stolz okwa nyanyangida etoloko lOshigerman nokwa longifa edina laKalunga oikando i dulife po 90 okudja Membo laMateus fiyo laJude.