Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

EPULO 2

Omolwashike handi lipula unene neholokepo lange?

Omolwashike handi lipula unene neholokepo lange?

OMOLWASHIKE SHA FIMANA OKULIPULA NGAHO?

Omolwaashi ope na oinima imwe ya fimanenena i dule osho ho mono meshipili.

MBELA OTO KA NINGA PO SHIKE?

Diladila konghalo ei: Ngeenge Julia te litalele meshipili ohe limono munene molutu. Okwe lipopila a ti: “Ondi na okuninipika oshivixa shange.” Ashike ovadali nookaume kaye ohave mu lombwele kutya oku na olutu linini.

Mokweendelako kwefimbo, Julia okwa diladila a katuke eenghatu da mana mo opo a kufe ko koshivixa shaye eekilograma 2.2 lwaapo. Okwa li a tokola a ninge omafiku onhumba ina lya sha.

Ngeno oove wa li monghalo omo mwa li Julia, ngeno oto ka ninga po shike?

KANGHAMA NDELE TO DILADILA!

Onghedi omo ho litale ko otai dulu okufaafanifwa nomunhu te litalele meshipili olo hali lundulula eholokepo lomunhu

Inashi puka okulipula shi na sha neholokepo loye. Ombiibeli oya popya kombinga yeholokepo lokombada lovakainhu novalumenhu vamwe ngaashi Sara, Rakel, Abigail, Josef naDavid. Oya popya yo kutya okakadona kedina Abisag oka li “kawa unene.” — 1 Eehamba 1:4.

Ashike ovanyasha vahapu ohave lipula unene shi na sha neholokepo lavo. Naasho ohashi va etele omaupyakadi a kwata moiti. Diladila kombinga yaashi:

  • Ovahongwanhu vamwe eshi va ninga ekonakono lonhumba, ova didilika kutya eepersenda 58 doukadona oda li tadi liti kutya odi na omalutu manene, ndele paulelalela eepersenda ashike 17 domuvo da li di na omalutu manene.

  • Mekonakono limwe vali olo la li la ningwa, eepersenda 45 dovakainhu ovo va utama ova li tava diladila kutya ove na oshivixa shihapu.

  • Omadiladilo okukala va hala okukanifa oshivixa okwa ningifa ovanyasha vahapu va ninge oihakanwa yomukifi oo hau ningifa omunhu a kanife ehalo lokulya, hau ifanwa anorexia, noupyakadi wa tya ngaho owe va etela ashike omanyutu.

Ngeenge ou na omadidiliko omukifi wo-anorexia ile wa kanifa nale ehalo lokulya, konga ekwafo. Lombwela omudali woye ile omukulunhu umwe oo e shii okulineekelwa. Ombiibeli oya ti: ‘Kaume oku hole alushe, nomumwaina omulumenhu ta dalwa, a kwafe moluhepo.’ — Omayeletumbulo 17:17.

OTO DULU OKUNINGA OMALUNDULUKO MANENE

Omaukwatya omeni oo haa ningifa omunhu a kale muwa kovanhu ile a kale mwii. Diladila kombinga yaAbsalom, omonamati wohamba David. Ombiibeli oya ti:

‘Kapa li omulumenhu nande oumwe e na ondjelo iwa nomutangwa ngaashi Absalom. Okudja koshififinwa fiyo opokati komutwe waye ke na mbudi yasha.’ — 2 Samuel 14:25.

Ashike nande ongaho, omulumenhu oo omunyasha okwa li e na ounhwa, e hole efimano nomukengeleledi. Ombiibeli inai holeka omaukwatya aye mai, oya popya kutya ka li omudiinini nokwa li omudipai.

Osha yukila ko eshi Ombiibeli ye tu pa omayele aa taa ti:

Djaleni omunhu mupe.’ — Ovakolossi 3:10.

‘Omidjalo deni doulenga diha kale odo dokombada, ndelenee omunhu womeni womomutima.’ — 1 Petrus 3:3, 4.

Nonande okukala wa hala okumonika nawa inashi puka, ounhu woye womeni owo wa fimanenena u dule eholokepo lokombada. Mokweendela ko kwefimbo, omaukwatya oye mawa oo unene taa ka nanena ovanhu kwoove, ndele itava ka nanwa keholokepo loye lokombada. Okakadona kedina Felicia oka ti: “Ouwa womoshipala ohau nane diva ovanhu, ndele ounhu woye womeni nosho yo omaukwatya mawa oye oo unene ovanhu hava ka dimbuluka kombinga yoye.”

NGHEE HO LITALE KO

Mbela oho kala wa nyemata omolweholokepo loye?

Mbela ope na fiku wa diladilile u tandwe ile u kale ho li oikulya ye likalekelwa opo u xwepopaleke eholokepo loye lokombada?

Ngeno okwa li to dulu, ngeno oshike to ka kala wa hala okulundulula kolutu loye? (Finda ongonga pwaayo wa hoolola.)

  • OULE WOFIKA

  • OSHIVIXA

  • EEXWIKI

  • OMUTUNGILO WOLUTU

  • OSHIPALA

  • OLUVALA LOSHIPA

Ngeenge enyamukulo loye komapulo avali otete oheeno, ndele owa finda ongonga oinima itatu ile i dule po mepulo etitatu, diladila kwaashi: Otashi dulika vamwe ihave ku tale ko nai ngaashi ove mwene ho litale ko. Oshipu okudiladila nokulipula unene shi na sha neholokepo loye. — 1 Samuel 16:7.