Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale wa hafa

Nghee to dulu okukaleka ohombo onhivali tai pondola

Nghee to dulu okukaleka ohombo onhivali tai pondola

HERMAN: a “Omukulukadi wange wotete okwa fya kokankela konima eshi twa kala omido 34 mohombo. Eshi nda ka hombolulula, omukulukadi wange Linda okwa kala e udite nda fa handi mu yelekanifa alushe nomukulukadi wange wotete. Osho sha ka naipika onghalo, ookaume kange vakulu ovo va kala hava popi kombinga yomaukwatya mawa omukulukadi wange wotete, naasho osha kala hashi handukifa Linda.”

LINDA: “Konima eshi twa hombola naHerman, onda kala ndi udite kutya omushamane wange nosho yo vamwe kave na efiku va tale nge ko nda fimana ngaashi omukulukadi oo a li a hombolwa tete kuHerman. Okwa li e holike kuvahapu, e na ondaka italala noku na eenghedi diwa. Omafimbo amwe ohandi kala handi lipula ngeenge naame onandi ka talwe ko ngoo kuye ngaashi a li a tala ko omukulukadi waye wotete.”

Linda okwa hengana nomushamane waye wotete. Ye naHerman oo e ke mu hombola po ova li va hafa eshi va monafana. Ashike ova li va dimina kutya okuhombolulula otashi dulika shi ete omashongo oo inava shakeneka nande onale mohombo yotete. b

Ngeenge owa hombolulula ile wa hombolululwa, ou uditile ngahelipi ohombo yoye onhivali? Tamara, omukulukadi oo a hombolululwa konima yomido nhatu okudja eshi a hengana, okwa ti: “Ngeenge owa hombolwa oshikando shotete, oho kala u na omaliudo e likalekelwa oo kutya ohombo yeni otai ka kalelela. Ashike ngeenge owa hombolwa oshikando shitivali hasho ho kala u udite ngaho, molwaashi ou shii kutya ohombo yoye yotete oya teka.”

Ashike nande ongaho, ovalihomboli vahapu ohava mono ehafo tali kalelele konima eshi va hombolulula. Molwaashi ova ningifa ohombo yavo i kale tai pondola, naave yo oto dulu okupondola. Ngahelipi mbela? Tala komashongo opatatu oo e li apeshe nonghee omafinamhango Ombibeli taa dulu oku ku kwafela u a finde. c

ESHONGO 1: OKUKENDABALA UHA ETE OINIMA YOHOMBO YOTETE MWAAYO I LI PO PAIFE.

Ellen womoSouth Africa okwa ti: “Ihandi dimbwa nande ohombo yange yotete, unene tuu ngeenge hatu ka talela po eenhele da faafana oko ame nomushamane wange wotete twa li hatu i kefudo. Omafimbo amwe ohandi lihange handi yelekanifa omushamane wange wopaife naau wotete.” Kakele kaasho, ngeenge kaume koye kopahombo okwa li a hombola ile a hombolwa nale, otashi dulika u kale wa handuka ngeenge oha popi alushe kombinga yohombo ya tya ngaho.

Kaleni mu na omadiladilo mape oo tae mu hanganifa mu li ovalihomboli

EETEPO: Dimina oushili oo kutya ove ile kaume koye kopahombo ito dulu okudimbwa ohombo yoye yotete, unene tuu ngeenge omwa kala omido dihapu. Vamwe nokuli ova dimina kutya ohava ifana ookaume kavo kopahombo omadina ookaume kavo votete shihe fi oshiningile wina. Ongahelipi to dulu okuungaunga nonghalo ya tya ngaho ile dimwe vali da faafana nayo? Ombibeli oya ti: “Kaleni amushe omukoo umwe,” ile tu tye mu na oukwao wananghali. — 1 Petrus 3:8.

Ino kelela kaume koye kopahombo ngeenge ta popi shi na sha nohombo yaye yotete omolwondumbo. Ngeenge kaume koye kopahombo oku udite a hala okupopya shi na sha nonghalamwenyo yaye yomohombo yotete, pwilikina kuye nolukeno noku mu udila oukwao wananghali. Ino fika yo pexulifodiladilo diva kutya ote ku faafanifa nakaume kaye kopahombo wotete. Ian oo a hombolulula omido omulongo da pita, okwa ti: “Omukulukadi wange Kaitlyn ka li ha kala e udite nai ngeenge handi popi kombinga yomukulukadi wange wotete. Ponhele yaasho, okwa mona kutya oyo oyo onghedi imwe omo ta dulu okulihonga kutya oshike sha ningifa nge ndi kale ndi li ngaashi ndi li kunena.” Otashi dulika nokuli mu mone kutya okupopya kombinga yohombo yotete otashi ke mu kwafela mu tunge ekwatafano la kola nakaume koye kopahombo oo mupe.

Yandja elitulemo le likalekelwa komaukwatya mawa akaume koye kopahombo oo mu li naye paife. Oshoshili kutya kaume koye kopahombo otashi dulika aha kale e na omaukwatya onhumba ile okudula oko kaume koye kopahombo mukulu a li e na. Ashike kaume koye kopahombo oo mupe otashi dulika naye e na omaukwatya onhumba mawa. Onghee hano, kendabala okupameka ekwatafano leni nakaume koye kopahombo, “ndele hakuliyelekanifa navamwe,” ashike dilonga nokukala u na olupandu li na sha naasho u hole kombinga yakaume koye kopahombo oo mu li naye paife. (Ovagalati 6:4, NW) Omulumenhu umwe wedina Edmond, oo a hombola lwoikando ivali, okwa ti: “Ngaashi ashike kuhe na ookaume vavali va faafana, osho ngoo nokuhombola luvali ino teelela ookaume kopahombo ovo va kale va faafana.”

Ongahelipi to dulu okukala u na ondjele ngeenge tashi uya pokudimbuluka kaume koye kopahombo wotete nonghalamwenyo oyo wa hovela nakaume koye kopahombo oo mupe? Jared okwa ti: Ohandi lombwele alushe omukulukadi wange kutya ohombo yange yotete okwa li ya fa embo liwa olo nda shanga nomukulukadi wange wotete. Omafimbo nomafimbo, otashi dulika ndi li pandje, oku li lesha nokudilonga koimoniwa yetu iwa. Ashike onghalamwenyo yange kai li membo olo. Ponhele yaasho, ohatu shange embo letu pamwe nomukulukadi wange, omo paife nda tula onghalamwenyo yange nonda hafa pamwe nakaume kange kopahombo mupe.”

KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Pula kaume koye kopahombo kutya oha kala e udite ina manguluka ile hasho ngeenge to popi kombinga yohombo yoye yotete. Otashi ka kala shiwa ngeenge owa didilike kutya onaini ito dulu okupopya kombinga yohombo yoye yotete.

ESHONGO 2: OKUKENDABALA OKUKALA NEKWATAFANO NOOKAUME KOYE VAKULU OVO KAUME KOYE KOPAHOMBO MUPE EHE SHII.

Javier oo a hombolulula konima yomido hamano eshi va hengana, okwa ti: “Konima eshi twa hombola, omafimbo amwe omukulukadi wange oha kala e udite kutya ookaume kange vamwe ohava kala tave mu pulapula.” Omushamane wedina Leo okwa li a taalela onghalo ya yooloka ko kwaayo. Okwa ti: “Ovanhu vamwe ohava lombwele omukulukadi wange moipafi yange kutya ova li ve hole omushamane waye wotete nove mu djuulukwa.”

EETEPO: Kendabala okukala ho udile ookaume koye oukwao wananghali. Ian oo a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Ondi wete kutya ookaume vakulu omafimbo amwe ohava mono shinyikifa oluhodi noihava kala va manguluka okupanga oukaume nakaume kopahombo oo vehe shii wakaume kavo. Onghee hano, “nava kale nombili ve nonghenda novanhu aveshe.” (Titus 3:2) Yandja efimbo kookaume koye nosho yo koukwaneumbo va ninge omalunduluko. Ngaashi ngoo wa lundulula kaume kopahombo, oto dulu yo okulundulula ookaume koye. Javier oo a tumbulwa metetekelo okwa ti kutya mokweendela ko kwefimbo, ye nomukulukadi waye ova li va pamekulula vali oukaume wavo nookaume vakulu.

Diladila komaliudo akaume koye kopahombo ngeenge u li nookaume koye vakulu. Pashihopaenenwa, ngeenge eenghundafana di na sha nohombo yotete ode ya po, longifa elungi neendunge dokuyoolola opo kaume koye oo mupe aha kale e wete a patelwa kondje. Ombibeli oya ti: “Omunhu ta tu neendjovo ngaashi eongamukonda, ndelenee elaka lovanaendunge tali velula.” — Omayeletumbulo 12:18.

KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Kala kokule noivilo yomalihafifo oyo tai dulu oku ku udifa nai ile kaume koye kopahombo. Kundafaneni komesho yefimbo nghee tamu dulu okuungaunga monghedi iwa nomapulo nosho yo omatyekosha ookaume koye e na sha nohombo ikulu.

ESHONGO 3: OKUKENDABALA OKULINEEKELA KAUME KOPAHOMBO MUPE MOLWAASHI KAUME KOPAHOMBO MUKULU KA LI OMUDIININI.

Andrew oo omukulukadi waye wotete e mu fiya po, okwa ti: “Onda kala natango ndi na oumbada wokukengelelwa.” Lwanima okwa ka hombola omukulukadi waye oo ve li naye paife, Riley. “Onda kala handi lipula alushe ngeenge ohandi dulu ngoo okukala omushamane e li nawa ngaashi omushamane wotete waRiley. Onda kala nokuli handi lipula kutya pamwe ota ka mona kutya kandi li nawa ndele ta fiye nge po.”

EETEPO: Kala wa manguluka okukundafana oisho yoye nakaume koye kopahombo. Ombibeli oya ti: “Apa pe he nomapukululo, eemhangela tadi nyonauka.” (Omayeletumbulo 15:22) Andrew naRiley ova li hava kundafana alushe nosha li she va kwafela va kale ve lineekelafana. Andrew okwa lombwela Riley a ti: “Nghi na efiku ndi tale ko okuhengana ku li onghedi ipu oyo tai dulu okukandula po omaupyakadi, naRiley okwa shilipaleka nge moshinima osho, nomokweendela ko kwefimbo, onda ka kala nde mu lineekela filufilu.”

Ngeenge kaume koye kopahombo okwa li a kengelelwa mohombo yaye yotete, kendabala a kale e ku lineekela. Pashihopaenenwa, Michel naSabine, ovo eehombo davo dotete da teka nova hombola paife, ova li va dimina opo va kale have lilombwele ngeenge ova kwatafana nookaume kavo kopahombo vakulu. Sabine okwa ti: “Eudafanotwokumwe eli ole tu ningifa tu kale tu udite twa amenwa.” — Ovaefeso 4:25.

KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Kala u nondjele ngeenge tamu popi mu li onye amuke nomunhu woukashike kookanhu wa yooloka ko kuwoye kutya nee oshipala noshipala, paintaneta ile pangodi.

Ovalihomboli vahapu ovo va hombolulula ohava pondola meehombo davo, naave oto dulu yo okupondola. Komesho yaaishe, ngeenge owa yelekanifa onghalo yoye yopaife nefimbo olo eshi wa li wa hombola oshikando shotete, otashi ke ku kwafela u lishiive nawa. Andrew oo a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Onda mona ehekeleko itali dulu okuyelekwa nasha mohombo yetu naRiley. Konima yomido 13 odo twa kala mohombo, otwa panga oukaume wopofingo oo inatu hala nande okukanifa.”

a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

b Oshoshili kutya eehombo ohadi dulu okutopoka meenghedi da yoolokafana ngaashi efyo lakaume kopahombo nokuhengana. Oshitukulwa eshi osha nuninwa okukwafela ovo va hombolulula opo va dule okupondola mohombo.

c Opo u mone ouyelele u na sha nomashongo oo haa shakenekwa mokutekula ounona ovo va etelelwa mohombo, tala oikundafanwa ya pambafana mo-Awake! yaAprili 2012 i na oshipalanyole “Secrets of Successful Stepfamilies” (Osho tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo omo mwa etelelwa ounona mohombo a pondole) ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

LIPULA KUTYA . . .

  • Omaukwatya e likalekelwa akaume kange kopahombo elipi oo nda lenga unene?

  • Ngeenge opa holoka oshikundafanwa shi na sha nohombo yange yotete, ongahelipi handi dulu okuungaunga nonghalo oyo monghedi oyo tai hekeleke nokufimanekifa kaume kange kopahombo oo mupe?