Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | NGEENGE UMWE OO U HOLE A FYA

Nghee u na okuhekeleka ovo va nyika oluhodi

Nghee u na okuhekeleka ovo va nyika oluhodi

Mbela ope na efimbo olo wa li u udite uhe na oshilonga ile ito dulu okukwafela kaume ile omupambele woye oo a nyika oluhodi? Omafimbo amwe ohatu kala tuhe shii kutya natu ka popye ile natu ka ninge shike. Ashike ope na shihapu osho hatu dulu okuninga notashi kwafa.

Osho sha fimana okukala po kwoye nokupopya eendjovo di li paunafangwa ngaashi: “Ombili unene.” Momaputuko mahapu omunhu oha mono kutya ou na ko nasha naye moku mu papatela noku mu fefenga komapepe. Omunhu oo a filwa ngeenge ta popi naave, kala ho pwilikine nelitulemo nononghenda. Oto dulu okukwafela oukwaneumbo oo wa filwa moinima oyo itau dulu okuninga, ngaashi oku va telekela, okufila oshisho ounona noku va kwafela eshi tava ningi omalongekido e na sha nefudiko. Ekwafo la tya ngaho otali ke va hekeleka shi dulife okupopya eendjovo da diladilwa nawa.

Mokweendela ko kwefimbo, oto ka dula okupopya kombinga yanakufya, to popi shi na sha nomaukwatya aye mawa nosho yo oimoniwa yaye ihafifa. Eenghundafana da tya ngaho otadi ka xwepopaleka onghalo yomunhu oo a filwa. Pashihopaenenwa, Pam oo a filwa omushamane waye, paife pa pita omido 6, okwa ti: “Omafimbo amwe ovanhu ohava lombwele nge oinima iwa oyo ya ningwa kuIan, oyo inandi shiiva nande onale, naasho ohashi etele nge ehafo.”

Olopota imwe oya popya kutya, ovanhu vahapu ovo va filwa ohava pewa ashike ekwafo pehovelo loshiningwanima, ndele ngeenge ovanhu va shuna komalipyakidilo avo ohave va dimbwa. Onghee hano, oshiwa okutwikila okukala ho kwatafana nomunhu oo a filwa. * Ovanhu vahapu ovo va filwa nohava kala va nyika oluhodi efimbo lile ohava pandula onghedi ya tya ngaho molwaashi ohashi va hekeleke.

Natu ka taleni koshihopaenenwa shomukainhu omunyasha wedina Kaori wokuJapan oo a li a yahamekwa neenghono kefyo laina nosho yo omumwainakadona woshiveli shavo oo a ka fya konima yeemwedi 15. Okwa li a pandula neenghono eshi a kala ta kwafelwa pandjikilile kookaume kaye ovadiinini. Ritsuko oo a li umwe womookaume kaye, nonande okwa li a kula kuye, ova kala ve na ekwatafano le likalekelwa. Kaori okwa ti: “Paushili wo vene, oshinima osho kanda li nde shi hafela. Kanda li ndi shii ngeenge ope na omunhu oo hatu ka kala tu na ekwatafano naye ngaashi olo nda li ndi na nameme. Ndele onghedi oyo meme Ritsuko ha ungaunga naame oya pameka ekwatafano letu naye. Oshivike keshe, ohatu i naye moilonga yokuudifa nosho yo kokwoongala kwopaKriste. Oha shivi nge keumbo laye, ha etele nge oikulya noha shangele nge lwoikando eenhumwafo nosho yo oukalata. Meme Ritsuko oha ungaunga naame monghedi iwa, naasho osha kuma nge neenghono.”

Paife opa pita omido 12 eshi ina yaKaori a fya, ashike paife ye nomushamane waye ove li moilonga yokuudifa yefimbo liyadi. Kaori okwa ti: “Natango meme Ritsuko oha ulikile nge oukwao wananghali. Ngeenge nda shuna koshitukulwa oko nda dalelwa, ohandi mu talele po nohatu hafele alushe eendafano tali tungu.”

Ope na natango oshihopaenenwa shaPoli wokuKipro oo e li umwe womEendombwedi daJehova nokwa kala ha kwafelwa pandjikilile. Poli okwa li e na omushamane omunalukeno wedina Sozos. Omushamane waye okwa tula po oshihopaenenwa shiwa mokukala ha file oshisho eongalo lopaKriste nokwa kala ha shivi eefiye novafiyekadi keumbo laye. (Jakob 1:27) Shinyikifa oluhodi, Sozos okwa ka fya komukifi wokouluvi hau ifanwa brain tumor, eshi a li e na omido 53. Poli okwa ti: “Onda filwa omushamane wange omudiinini oo twa kala naye mohombo oule womido 33.”

Kendabala okukala ho kwafele ovo va filwa meenghedi tadi longo

Konima yefudiko lomushamane waye, Poli okwa tembukila koKanada nomonamati waye, Daniel, oo a li e na omido 15. KoKanada oko va tembukila, ova ka kala hava ongala pamwe nEendombwedi daJehova. Poli okwa ti: “Ookaume kange vokeongalo olo lipe kava li ve shii onakudiwa yetu nonghalo idjuu oyo twa pita muyo. Ashike nande ongaho, ova kala tava pange oukaume nafye, have tu hekeleke neendjovo dopahole nohava ningi keshe osho tava dulu opo ve tu kwafele. Osho osha li ekwafo linene komonamati wange pefimbo olo a li a pumbwa okuulikilwa ohole kuxe. Ovakwatelikomesho meongalo ova li va kwafela Daniel neenghono. Ova li alushe have mu shivi va ka dane etanga nokuhafela pamwe nookaume kavo.” Poli nosho yo omonamati waye paife otave shi endifa nawa.

Ope na eenghedi dihapu omo hatu dulu okukwafela nokuhekeleka ovo va nyika oluhodi. Ombiibeli nayo otai tu hekeleke eshi ya popya kombinga yonakwiiwa itunhula oyo twa teelela.

^ okat. 6 Ovanhu vamwe ohava didilike moulindeli vavo, efiku omo omunhu a filwa opo va kale hava dimbuluka oku mu hekeleka mefiku olo tuu olo ile popepi nefiku olo.