Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mona ouwa oo hau di mokuyandja

Mona ouwa oo hau di mokuyandja

“OBESA otai dulu okuya, ashike omulumenhu Omuchina ota fyaala po!” Osho osho Alexandra a li a uda ofimbo a li omutumba mobesa, a teelela okutauluka eengaba odo di li pokati koilongo ivali oyo i li moSouth America. Okwa li a dja mo mobesa a tale kutya oshike tashi ningwa po, nokwa li a mona omulumenhu omunyasha Omuchina ta kendabala okupopya Oshispania opo a yelifile omukeleli wopeengaba oudjuu waye. Molwaashi Alexandra oha ongala meongalo lOshichina lEendombwedi daJehova, okwa li e liyamba opo e mu tolokele.

Omulumenhu oo okwa ti kutya moshilongo okwa kala mo paveta ashike okwa nyekwa omaufemba noimaliwa yaye. Pehovelo omunambelewa ka li a hala okwiitavela ehokololo laye, nokwa li nokuli ta diladila kutya Alexandra oha kwata po ovanhu ombabyona. Xuuninwa, okwa ka itavela ehokololo lomulumenhu oo, ashike omulumenhu oo okwa li e na okufuta molwaashi ka li e na omikanda. Ndele molwaashi ka li e na oimaliwa, Alexandra okwa li e mu kwafela N$275.40. Omulumenhu oo ka li e na oitya nomatumbulo oku mu pandula nokwa ti ote ke mu alulila oimaliwa yaye i dulife pwaayo e mu pa. Alexandra okwe mu yelifila kutya ka li a teelela okupewa sha, okwa hafa ashike eshi e mu kwafela molwaashi okwa li e udite kutya osha yuka okuninga ngaho. Okwa li a pa omulumenhu oo oileshomwa yopambiibeli ndele te mu ladipike a konakone Ombiibeli nEendombwedi daJehova.

Otashi kumu omutima shili okuuda ovaendanandjila tava kwafelwa nehalo liwa, nokape na omalimbililo, osho ohashi ningwa kovanhu vomalongelokalunga aeshe nokwaavo vehe li momalongelokalunga. Mbela ngeno okwa li oove, ngeno owa kwafela ngoo nehalo liwa? Epulo olo olihokwifa molwaashi Jesus okwa ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” (Oilonga 20:35) Natango olihokwifa ngeenge tashi uya pounongononi, molwaashi ovakonakoni voinima ova mona kutya okuyandja ohaku etele ovanhu ouwa. Natu ka taleni kutya omeenghedi dilipi.

‘OKUYANDJA NEHAFO’

Oimoniwa otai ulike kutya luhapu okuyandja ohaku endele pamwe nehafo. Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: ‘Kalunga oku hole ou ta yandje nehafo.’ Okwa li ta popi Ovakriste ovo va li va yandja omayambidido nehalo liwa opo va kwafele ovaitaveli vakwao ovo va li moudjuu. (2 Ovakorinto 8:4; 9:7) Paulus ina popya kutya ova yandja molwaashi va hafa. Ponhele yaasho, okwa ti kutya ova li va hafa molwaashi ova li va dula okuyandja.

Otaku tiwa kutya “okuyandja ohaku pendula oitukulwa youluvi oyo hai ningifa omunhu a kale a hafa, a pange oukaume navamwe, a kale e na elineekelo, noku kale ‘a shambukwa.’” Omakonakono amwe otaa ti vali kutya: “Okuyandja oimaliwa kuumwe ohashi xumifa komesho ehafo lovanhu ovo ve i yandja shi dulife ngeenge ve i longifa po vo vene.”

Mbela ope na efimbo limwe wa li u udite ito dulu okuninga shihapu omolweenghalo doye? Oushili oyoo kutya keshe umwe ota dulu okumona ouwa ‘mokuyandja nehafo.’ Ngeenge ohatu yandje nelinyengotomheno liwa, osho hatu yandje inashi pumbwa okukala shihapu. Ondombwedi yaJehova imwe oya tumina ovanyanyangidi voshifo eshi etumwalaka nomayambidido, ya ti: “Omido adishe odo kanda li handi dulu okuyandja ndele onda kala handi yandje oimaliwa inini kOlupale lOuhamba. Jehova Kalunga okwa alulila nge shihapu shi dulife pwaasho nda yandja. . . . Onda pandula unene eshi sha ningila nge shipu okuyandja oshali ei, osha hekeleka nge lela.”

Oimaliwa hayo ashike hatu dulu okuyandja. Ope na oinima ihapu oyo hatu dulu okuyandja.

OKUYANDJA OSHIWA KOUKOLELE WOYE

Okuyandja otaku ku e tele ouwa nosho yo vamwe

Ombiibeli oya ti: “Omulumenhu onakufilonghenda ota kongele omwenyo waye ouwa: ndelenee ou ehe nonghenda, ta twala ombelela yaye mwene momupya.” (Omayeletumbulo 11:17) Omunhu oo e na omhepo iwa oha yandje nehalo liwa, ha yambe po efimbo laye, oku na ko nasha navakwao, noha longifa eenghono daye nosho tuu. Osho ohashi etele onghalamwenyo yaye ouwa meenghedi da yoolokafana, nohashi kwafele nokuli omunhu a kale e na oukolele muwa.

Omakonakono amwe okwa ulika kutya ovo have liyambe opo va kwafele vamwe ihava vele luhapu noihava kwatwa noupu kepolimano. Luhapu ohava kala ve na oukolele muwa. Okuyandja nehalo liwa ohaku xwepopaleke nokuli oukolele waavo ve na omikifi doshinamenena, ngaashi omukifi oo hau lemaneke eendjila domaliudo hau ifanwa multiple sclerosis ile o-HIV. Natango okwa didilikwa kutya ovanhu ovo tava efa po okunwa oalkoholi sha pitilila, ohashi va kwafele vaha kale va polimana novaha shune monghalo yokunwa ngeenge tava kwafele vamwe.

Omolwashike mbela, omolwaashi “okukala u udite olukeno, onghenda nolune ohashi kwafele omunhu uha kale u na omaliudo mai.” Okuyandja otaku dulu yo okuninipika oisho nosho yo ohonde ya londa. Natango, ovanhu ovo va filwa ookaume kavo kopahombo, ihava kala naanaa va wililwa po koluhodi unene ngeenge tava kwafele vamwe.

Osho otashi ulike shili kutya okuyandja ohaku etele omunhu ouwa.

OKUYANDJA OHAKU LINYENGIFA VAMWE NAVO VA YANDJE

Jesus okwa ladipika ovashikuli vaye a ti: “Yandjeni, nanye yo otamu ka pewa, oshiyelekifo shiwa sha fendwa, sha hekeshelwa, sha hekeshelekeka, tave shi tula mekolo leni. Osheshi oshiyelekifo eshi tamu shi yelekifa, nanye yo tamu ke shi yelekifwa.” (Lukas 6:38) Ngeenge oho yandje, ovanhu otava ka didilika mo oukwatya woye wokuyandja nehalo liwa noku ku pandula ndele navo tava kala hava yandje nehalo liwa. Okuyandja ohaku eta elongelokumwe noukaume.

Okuyandja ohaku eta elongelokumwe noukaume

Ovanongononi ovo hava nongonona omakwatafano ovanhu, ova didilika kutya “ovanhu ovo hava yandje nehalo liwa ohava nwefa mo yo vamwe navo va yandje nehalo liwa.” Natango “okulesha ouyelele muwa u na sha noilonga iwa oyo ya longwa kuvamwe ohaku ningifa ovanhu va yandje nehalo liwa.” Omakonakono amwe okwa ulika kutya “omunhu keshe ota dulu okunwefa mo ovanhu vahapu ile omafele, vamwe ovovo nokuli ehe shii ile i na shakena navo nandenande.” Noitya imwe, ngeenge omunhu umwe okwa yandje nehalo liwa, ohashi ningi ashike sha fa ekufikufi ndele ovanhu aveshe tava kala hava yandje nehalo liwa momudingonoko. Mbela ino hala okukala momudingonoko wa fa oo? Ngeenge ovanhu vahapu ohava yandje, ohashi eta omauwa mahapu.

Oshimoniwa shimwe shokuFlorida, ko-U.S.A osha koleka oushili oo. Ongudu yEendombwedi daJehova oya li ye liyamba i kwafele konima yoshikungulu shinene osho sha li sha hanauna po oinima. Eshi da li peumbo limwe olo da li di na okuwapeka da teelela oilongifo, oda li da didilika kutya odalate yomushiinda umwe oya nyonauka noda li de liyamba di i ninge nawa. Lwanima omushiinda oo okwa ka shangela keembelewa da kula dEendombwedi daJehova onhumwafo a ti: “Onda pandula unene, onda mona kutya onye ovanhu vawa neenghono nda shakeneka.” Olupandu ola li le mu linyengifa a yandje omayambidido nehalo liwa opo a ka longifwe moilonga yEendombwedi oyo a ti kutya oya denga mbada.

HOPAENENA OMUYANDJI MUNENENENE

Ovanongononi ova mona oshinima shididilikwedi osho kutya “ope na oshinima shimwe sha fimanenena osho hashi linyengifa omunhu a kwafele vamwe.” Omakonakono amwe okwa ulika kutya ounona “ohava ulike oikala yokuheliholamwene ofimbo nokuli inave lihonga okupopya.” Omolwashike mbela? Ombiibeli oya nyamukula kutya ovanhu ova shitwa ‘oshifeka shaKalunga,’ sha hala okutya, ove na omaukwatya mawa a fa aKalunga. — Genesis 1:27.

Oukwatya umwe wa denga mbada wOmushiti wetu, Jehova Kalunga, oo okuyandja nehalo liwa. Okwe tu pa omwenyo nakeshe shimwe osho twa pumbwa opo tu kale twa hafa. (Oilonga 14:17; 17:26-28) Ohatu dulu okukala nekwatafano naTate yetu womeulu omunahole nokushiiva elalakano laye li na sha nafye mokukonakona Eendjovo daye, Ombiibeli. Embo olo ola popya yo kutya Kalunga okwe tu longekidila onakwiiwa itunhula. * (1 Johannes 4:9, 10) Molwaashi Jehova Kalunga oye odjo yokuyandja nehalo liwa, nokwe tu shita oshifeka shaye, nafye ohatu mono ouwa ngeenge hatu mu hopaenene mokuyandja nehalo liwa nohatu mu hafifa. — Ovaheberi 13:16.

Mbela oto dimbuluka Alexandra, oo a tumbulwa pehovelo loshitukulwa eshi? Oshike mbela she ke mu ningilwa lwanima? Nonande omweendi pamwe naye mobesa okwa ti okwa kupulashi oimaliwa yaye, omulumenhu oo a kwafela okwa ka kwatafana nookaume kaye moshilando omo obesa ya ka kanghama konima yefimbo, nokwa li a shunifilwa oimaliwa yaye N$275.40. Shikwao vali, omulumenhu oo okwa li a tula moilonga omayele aAlexandra ndele ta hovele okukonakona Ombiibeli. Konima yeemwedi nhatu, okwa li a hafa okushakena vali naye koshoongalele shoshitukulwa shEendombwedi daJehova muPeru osho sha li sha ningwa mOshichina. Opo omulumenhu oo a ulike olupandu laye omolwaashishe osho Alexandra e mu ningila, okwa li e mu shiva nosho yo ovo ve uya pamwe naye koshoongalele korestaulanda yaye.

Okuyandja nokukwafela vamwe ohashi eta ehafo linene. Naasho sha fimanenena, oto dulu okukwafela ovanhu va kale ve na ekwatafano liwa nOdjo yeeshali adishe diwa, Jehova Kalunga. (Jakob 1:17) Mbela oho mono ngoo ouwa oo hau di mokuyandja?

^ okat. 21 Opo u mone ouyelele muhapu, tala embo Oshike hatu lihongo mOmbiibeli? la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova notali hangwa yo ko-www.pr418.com. Tala koshi OISHANGOMWA > OMAMBO NOUMBO.