Inda koshikalimo

Osha hala okutya ngahelipi “okuhola ovatondi voye”?

Osha hala okutya ngahelipi “okuhola ovatondi voye”?

Enyamukulo lopaMbiibeli

 MEudifo laye lOkomhunda, olo la shiivika nawa, Jesus okwa ti: “Kaleni mu hole ovatondi veni.” (Mateus 5:44; Lukas 6:27, 35) Eendjovo odo oda hala okutya, otwa pumbwa okuungaunga pahole novanhu ovo ve tu tonde, ile hava ungaunga nafye shihe li pauyuki.

 Jesus okwa ulika kutya oku hole ovatondi vaye, eshi a dimina po ovo va ungaunga naye nai. (Lukas 23:33, 34) Omahongo aJesus e na sha nokuhola ovatondi vetu oku li metwokumwe nOmishangwa dOshiheberi, odo da shiivika nawa di li Etestamenti Likulu. — Exodus 23:4, 5; Omayeletumbulo 24:17; 25:21.

 “Kaleni mu hole ovatondi veni nokwiilikanena ovo have mu hepeke.”Mateus 5:43, 44.

Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana kutya

 Omolwashike u na okuhola ovatondi voye?

  •   Kalunga okwa tula po oshihopaenenwa. Kalunga “oha file onghenda ovakolokoshi naavo ihava pandula.” (Lukas 6:35) “Etango laye ohe li pitifile ovo hava longo owii.” — Mateus 5:45.

  •   Ohole otai dulu okukwafela omutondi a lundulule oikala yaye. Ombiibeli otai tu lombwele kutya ngeenge otwa kala hatu ungaunga nolukeno nomutondi wetu, kungaho ohatu “ongele omakala a hanya komutwe waye.” (Omayeletumbulo 25:22) Eyelekanifo olo ola faafana nokuxwika oshitenda, opo shi ete po oshinima shi na ondilo. Sha faafana, ngeenge otwa kala hatu ungaunga nolukeno nomunhu oo e tu tonde, otashi dulika ehandu laye li ende tali lotele nota ka hovela okuungaunga nafye nawa.

 Omeenghedi dimwe dilipi to dulu okuulika kutya ou hole ovatondi voye?

  •   “Ningileni ouwa ava ve mu tonde.” (Lukas 6:27) Ombiibeli oya ti: “Ngeenge omutondi woye okwa fya ondjala, mu pa a lye; ngeenge okwa fya enota, mu pa a nwe.” (Ovaroma 12:20) Oto dulu okumona vali eenghedi dimwe omo to dulu okuulikila omutondi woye ohole, ngeenge owa tula moilonga efinamhango eli tali ti: “Osho mwa hala ovanhu ve mu ningile, osho mu va ningila yo.” — Lukas 6:31.

  •   “Nangekeni noupuna ovo tave mu halele owii.” (Lukas 6:28) Ohatu ka nangeka noupuna ovatondi vetu, ngeenge ohatu popi navo nonghenda, nonande otave tu ula omalaka mai. Ombiibeli oya ti: “Inamu lishunifila . . . omatukano. Ndele ponhele yaasho, nangekeni noupuna vakweni.” (1 Petrus 3:9) Omayele aa otae tu kwafele tu tokole po elyenge olo tali etifa po outondwe.

  •   ‘Ilikaneneni ovo tave mu sheke.’ (Lukas 6:28) Ngeenge omunhu ote ku sheke, ino mu alulila “owii.” (Ovaroma 12:17) Ponhele yaasho, pula Kalunga e mu dimine po. (Lukas 23:34; Oilonga 7:59, 60) Ponhele yoku mu kwatela onghone, efa Kalunga a ungaunge naye metwokumwe nomifikamhango daye da wanenena douyuki. — Leviticus 19:18; Ovaroma 12:19.

 “Kaleni mu hole ovatondi veni, ningileni ouwa ava ve mu tonde, nangekeni noupuna ovo tave mu halele owii nokwiilikanena ovo tave mu sheke.” — Lukas 6:27, 28.

  •   Kala u na “onheni nolune.” (1 Ovakorinto 13:4) Omuyapostoli Paulus, oo a li Omukriste noku shii nawa efatululo lohole, okwa li a longifa outumbulilo wa faafana wOshigreka (agape) oo tau hangwa yo muMateus 5:44 nosho yo muLukas 6:27, 35. Ohatu ulikile ovatondi vetu ohole oyo yopaKriste mokukala tu na elididimiko nonghenda, ponhele yokukala tu na ondubo, twa handuka nokuungaunga navo nai.

 Ohole oi na onheni nolune, kai na ondubo, ihai litange, ihai linenepeke, ihai lihumbata nai, ihai lalakanene ouwa wayo vene, ihai kenyanana noihai dimbuluka owii ye u ningilwa. Ohole ihai hafele okuhenouyuki, ndele ohai hafele oshili. Ohai tuvikile aishe, hai itavele aishe, hai teelele aishe nohai lididimikile aishe. Ohole ihai xulu po.”1 Ovakorinto 13:4-8.

 Mbela ou na okuya moita u ka lwife ovatondi voye?

 Ahawe, Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye vaha shunifile owii ovatondi vavo. Pashihopaenenwa, eshi e va londwela kutya Jerusalem otashi ka ponokelwa, okwe va lombwela va ye onhapo, ponhele va kale moshilando osho nokulwa. (Lukas 21:20, 21) Jesus okwa lombwela yo Petrus a ti: “Shunifa mo eongamukonda loye moshilaleko, osheshi aveshe ava tava longifa eongamukonda otava ka fya keongamukonda.” (Mateus 26:52) Ombiibeli nosho yo ondjokonona, i na sha novashikuli vaJesus, ovo va li ko mefelemudo lotete, inai ulika kutya ova li va ya moita, opo va ka lwife ovatondi vavo. a2 Timoteus 2:24.

 Omitotolombo di na sha nokuhola ovatondi voye

 Omutotolombo: Omhango yaKalunga oya li ya teelela Ovaisrael va kale ve tonde ovatondi vavo.

 Oushili: Kape na oshipango sha tya ngaho mOmhango. Ponhele yaasho, Omhango otai ladipika Ovaisrael va kale ve hole ovanhu vakwao. (Leviticus 19:18) Outumbulilo “mukweni” otau ulike kovanhu aveshe. Ovajuda vamwe ova li ve udite ko kutya ova li ashike ve na okuulikila ohole Ovajuda vakwao, ofimbo ovo vehe fi Ovajuda ve va tala ko ve li ovatondi vavo nove na okukala ve va tonde. (Mateus 5:43, 44) Jesus okwa li a pukulula etaleko lavo la puka, eshi a longifa efaneko lOmusamaria omunamutimanghenda. — Lukas 10:29-37.

 Omutotolombo: Okuhola ovatondi osha hala kutya owa hafela osho va ninga.

 Oushili: Ombiibeli otai ulike kutya oto dulu okuulika kutya ou hole omunhu, nonande ino hafela osho a ninga. Pashihopaenenwa, Jesus ke hole elongifo leenghono, ashike okwa li a ilikanena ovo ve mu hepeka. (Lukas 23:34) Oku tonde ovakolokoshi, ile ovalunde, ndele nande ongaho, okwe va yandjela omwenyo waye. — Johannes 3:16; Ovaroma 6:23.

a Embo The Rise of Christianity la E. W. Barnes ola ti: “Eshi kwa ningwa omakonakono noukeka fiyo opefimbo laMarcus Aurelius [omukwaita waRoma, oo a li ko okudja mo 161 fiyo 180 O.P.], inapa monika Omukriste a ninga omukwaita, ile omukwaita, oo a ninga Omukriste, a kala moilonga yaye youkwaita.”