Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Njika ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ die̱le̱ wase e?

Njika ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ die̱le̱ wase e?

Bokwedi ba jemea ba Yesu bō̱ ba puli bia njika ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ botea die̱le̱ wase. Yesu alabe̱ babo̱ ná ba si me̱nde̱ bia ná te̱ite̱i njika ponda di me̱nde̱no̱ die̱le̱ wase. (Bebolo 1:6, 7) Nde a ta a máse̱le̱ langwea babo̱ ná ponda ba me̱nde̱no̱ botea je̱ne̱ mambo mō̱, ba me̱nde̱ “bia ná Janea la Loba [jā] be̱be̱” na ná ponda jangame̱nno̱ botea die̱le̱ wase e si po̱ti pe̱.​—Lukas 21:31.

NJIKA MAMBO YESU A KWALINO̱ NÁ MA ME̱NDE̱ BOLANE̱ E?

Yesu a kwali ná: “Tumba di me̱nde̱ te̱me̱ te̱nge̱ne̱ tumba, janea pe̱ te̱nge̱ne̱ janea. Soa la minangadu dinde̱ne̱ di me̱nde̱ be̱, njai na diboa la bobe pe̱ wuma na wuma.” (Lukas 21:10, 11) Man mambo me o tombe̱ ma malee̱ ná “Janea la Loba je be̱be̱.” Mo̱ man me̱se̱ me o bolane̱ we̱nge̱ o wase ńe̱se̱ e? Jombwe te̱.

1. BILA

O mbu 1914, nje bila be wanno̱ e si ta e máje̱ne̱ o myango ma mbel’a moto! Balangwe̱ myango ba me̱ne̱ nde mbu ma 1914 ka mbu mwena mu tuko longe̱ la mbel’a moto, ońolana o mu mbu nde bila baboso ba wase ńe̱se̱ be botedino̱. O be bila, bato ba bolane̱ mitoa ma bila, avion i mangwe̱ ko̱s’a mabumbe, ngadi i mapo̱mbe̱ lobo̱n, po̱isin ni mańamse̱ ngo̱, na bewesan bepe̱pe̱. Ombusa nika, bila be  londe̱ beba ba wase ńe̱se̱ pe̱ be botedi, owe̱ni bato ba bolane̱no̱ bewesan ba dibumbe ba ngińa bena be si ta be máje̱ne̱ne̱. Botea o mbu 1914, bila be botedi o wuma na wuma, na mo̱ be bwa lodun la bato.

2. SOA LA MIŃANGADU

Kalati Britannica Academic e makwala ná mińangadu mi masoa lambo ka 100 ngedi mbu te̱, o dime̱ne̱ lena nika e mawanano̱ “mbo̱lo̱n ninde̱ne̱.” Bato ba mombweye̱ soa la mińangadu o ekombo a Amerika ba boli bolangi ná bupisane̱ muso̱ngi mwena mu po̱ngo̱be̱ botea o mbu 1900 yen ebe, mbu mō̱ mu me̱nde̱ be̱ mwena mińangadu mi me̱nde̱no̱ soa na ngińa 16 la ngedi. To̱ná bō̱ beno̱ ná bo̱nge̱le̱ ná mi milangi ma soa la mińangadu mi biane̱ nde buka te̱ ońolana bato ba mábia ne̱ni po̱ngo̱ muwaso jombwea nika, mbale̱ ńe nde ná soa la mińangadu di mawana take na kwedi bena ba si ta ba máje̱ne̱ne̱.

3. NJAI

Mambo ma mawane̱ njai o wase ńe̱se̱ me nde bila, mate̱ki, tue, wei ya ngińa to̱ mbua inde̱ne̱ ba matakise̱ mbolako. Bolangi ba World Food Programme’s “2018 Year in Review” bo makwala ná: “O wase ńe̱se̱, 821 ba lodun la bato ba maja njai​—124 la lodun la bato pe̱ lo si be̱n nde to̱ lambo la da.” Lodun lolalo na ebwe’a lokoli la bana lo mawo̱ mbu te̱ ońolana lo si mada bwam. O mbu 2011, nika pe̱ nde e ta njo̱m a kwed’a 45 ma bana omo̱ń’ebwea o wase ńe̱se̱.

4. MABOA

World Health Organization e kwali ná: “Botea o mbu 2001, jita la maboa mande̱ne̱ ma po̱i. Maboa mena ma ta ma biane̱ jita ka Kolera, njabi, na maboa ma bobe ma wo̱ye̱, nde mape̱pe̱ ma peńa ka SRAS (Syndrome respiratoire aigu sévère), pandemic influenza, MERS (Syndrome respiratoire du Moyen-Orient), Ebola, na Zika pe̱ ma po̱.” To̱ná mado̱kita mokono̱ mambo jita jombwea maboa, ma si we̱li te̱ nde o so̱ myanga ońola maboa me̱se̱.

5. EBOL’A DIKALO O WASE ŃE̱SE̱

Yesu a kwaledi eyemban epe̱pe̱ ponda a bīse̱no̱ ná: “Nde min myango ma bwam ma janea mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱; denge̱ su di mapo̱.” (Mateo 24:14) Niponda bato beno̱ o mitakisan minde̱ne̱, lodun la bato lo̱mbi la matumba me̱se̱, le o te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea la Loba o 240 ba bekombo o buka na ikol’a leme̱. Nika e si ta e mábolane̱ to̱ buńa.

NJE Y’EYEMBAN E MAPULANO̱ KWALA OŃOL’ASU E?

Mambo mena ma longi eyemban yena Yesu a bolino̱ me o bolane̱ we̱nge̱. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea ma mambo e? Ońolana Yesu a kwali ná: “Bińo̱ pe̱ le̱n te̱ ná man ma nibolane̱, bia ná janea la Loba je be̱be̱.”​—Lukas 21:31.

Son a ponda, Janea di me̱nde̱ bola ná jemea la Loba di bolabe̱ o wase

Eyemban yena Yesu a bolino̱, mwemba na mambo mena Bibe̱l e makwaleano̱, ba mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Loba a bokise̱ Janea lao o mo̱ń o mbu 1914. * O niponda nde a te̱se̱no̱ Mun’ao Yesu Kristo ka Kiṅe̱. (Myenge 2:2, 4, 6-9) Son a ponda, Janea la Loba di me̱nde̱ die̱le̱ wase, di sumwa manea me̱se̱, nde di timbise̱le̱ wase paradisi owe̱ni bato ba me̱nde̱no̱ be̱ longe̱ o bwindea.

Son a ponda, ben byala ba muka Yesu okwe̱le̱no̱ be me̱nde̱ londa: “Janea lo̱ngo̱ di ye. Jemea lo̱ngo̱ di bolabe̱ o wase kana o mo̱ń.” (Mateo 6:10) Nde nje so̱ Janea leno̱ o bola botea bokisabe̱ lao o mbu 1914 e? Nje pe̱ di Janea di me̱nde̱no̱ bola ponda di me̱nde̱no̱ die̱le̱ mbel’a moto ńe̱se̱ e?

^ par. 17 O mapula te̱ be̱ne̱ beteledi bepe̱pe̱ jombwea mbu 1914, ombwa kalati Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova, o maki 21, o mapapa 217-220.