Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Take​—Ńe nde beko̱kisedi ba Loba e?

Take​—Ńe nde beko̱kisedi ba Loba e?

LUSIA A MATIBE̱LE̱ NA MWENDE MAO MA DIMO̱SE̱. A bou poliomyélite ke̱ a dia muna, nika ńe nde diboa di makwese̱ muna nje̱mbe̱le̱, di matombea jita na tapa pe̱ misisa ma ńolo me̱se̱. Niponda a tano̱ a be̱ne̱ 16 la mbu, ńango ń’ebolo a ta a langwea mo̱ ná, “Loba a ko̱kise̱ nde wa na nje̱mbe̱le̱ ońolana o si ta o sengane̱ ńo̱ngo̱, o ta pe̱ o bolane̱ mo̱ mambo ma bobe.” Mimbu jita ombusa ponda Lusia a dia a mo̱nge̱le̱ ne̱ni be byala be bwese̱no̱ mo̱ ndutu.

PONDA DAMARIS OKONO̱ NÁ E O BOA POL’A ŃAMBE ŃA BO̱NGO̱, sango a baise̱ nde mo̱ ná: “Nje o bolino̱ ná o kuse nika e? Yangame̱n be̱ ná o boli lambo le bobe jita. Ońola nika nde Loba eno̱ o ko̱kise̱ wa.” Be byala be yoke̱ Damaris mudī.

Ye lokoli la mimbu bato ba mo̱nge̱le̱no̱ ná diboa le nde beko̱kisedi ba Loba. Kalati Le baptême e makwala ná o mińa ma Kristo “bato ba ta nde be̱ne̱ maboa mō̱ . . . ka byemban ba lou, ba beko̱kisedi ba Loba te̱nge̱ne̱ bayedi to̱ muboedi.” Kalati Medieval Medicine and the Plague e makwala ná bebwea ba mimbu ombusa Kristo, “bato bō̱ ba ta ba dube̱ ná Loba a mawanea bato maboa ma bobe o ko̱kise̱ babo̱ ońola myobe mabu.” Mo̱ Loba so̱ nde a ta a ko̱kise̱ bato ba bobe niponda diboa la bobe di bono̱ lodun la bato o Europa o ebwe’a mbu e londe̱ 14 e? Nga no̱k’a diboa nde e wan di dibumbe ka nje te̱ bamuwaso ba so̱ino̱ etum a ponda e? Bō̱ ba mabaise̱ na babo̱me̱ne̱ ná, mo̱ Loba a mabolane̱ maboa o wanea bato take ońola myobe mabu e? *

DUTEA TE̱: Yete̱na maboa na take be nde beko̱kisedi ba Loba moto angame̱nno̱ kusa, ońola nje so̱ Yesu a bo̱lise̱no̱ bato ba ta ba boa e? Nika e si wusa nde te̱nge̱ne̱ te̱me̱ la sim na ka ni te̱nge̱n ńa Loba e? (Mateo 4:23, 24) Yesu a si wusa te̱nge̱ne̱ bebolo ba Loba to̱ buńa. A kwali ná: “Na mabola nje e do̱lisan mo̱ ponda ye̱se̱,” na ná, “na mabola pe̱ nde kana Tete̱ anedino̱ mba.”​—Yohane 8:29; 14:31.

Bibe̱l e makwala ná bwē ná: “Mangea ma [Yehova Loba] me̱se̱ me na sim.” (Ndimbisedi 32:4) K’eyembilan, Loba a si me̱nde̱ bola to̱ buńa ná avion e ko̱, a bwa bebwea ba bato be si be̱n njo̱m, ná a ko̱kise̱ moto mō̱ nu pe̱ye̱ o ni avion! Bupisane̱ te̱me̱ la sim la Loba, Abraham, mūt’a Loba ńa jemea, a kwali ná Loba a si me̱nde̱ ‘ńamse̱ bate̱m na sim mwemba na babobe’ to̱ buńa. A bati pe̱ ná “Mukaised’a wase ńe̱se̱ a mabakwa nde ka ni te̱m.” (Bebotedi 18:23, 25) Bibe̱l e makwala pe̱ ná “Loba a si mabola bobe,” a si mabola “ka ni si te̱m.”​—Hiob 34:10-12.

BIBE̱L E MOKWE̱LE̱ BISO̱ OŃOLA NJE TAKE ŃENO̱

Je te̱ o taka, di s’o̱nge̱le̱ ná Loba nde e o ko̱kise̱ biso̱ ońola bobe ba tobotobo di bolino̱. Yesu mo̱me̱ne̱ a to̱pedi ońola din to̱ti ná bwē ponda bā na bokwedi bao be̱nno̱ moto nu yabane̱ ndima. “Bokwedi bao ba ta ba baise̱ mo̱ ná: ‘A rabi, nja a boli bobe, nun mo̱me̱ne̱, nga sango na ńango, nde a yabe̱no̱ ndima e?’ Na Yesu alabe̱ ná: ‘To̱ nun a si boli bobe, to̱ sango na ńango, nde ná bebolo ba Loba be bīsabe̱ mo̱.’”​—Yohane 9:1-3.

Kana man mo̱nge̱le̱ ma mpenga ma tano̱ ma camane̱ wuma ye̱se̱, bokwedi ba Yesu ba ńaki ponda a langwedino̱ babo̱ ná, e be̱ nu moto to̱ sango na ńango to̱ mō̱ ńabu a si boli bobe ná a be̱ ndima. Yesu a si bo̱lise̱ buka te̱ nu mot’a ndima, nde bo̱lise̱ la mo̱ di sambwe̱le̱ pe̱ belēdi ba mpoṅ ná take ńe nde beko̱kisedi ba Loba. (Yohane 9:6, 7) Ba bena be owas’a diboa la ngińa we̱nge̱ be ná ba kusa lo̱ko̱mea o bia ná seto̱ Loba nde e njo̱m a tak’abu.

Ońola nje Yesu a bo̱lise̱no̱ baboedi yete̱na Loba nde a ta a ko̱kise̱ babo̱ ońola bobe ba bolino̱ e?

Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná

  • “Loba a titi ná a kekisabe̱ na bobe, to̱ mo̱ pe̱ a si makekise̱ to̱ moto.” (YAKOBO 1:13) Na mbale̱, mambo ma “bobe” me o takise̱ mbel’a moto bebwea ba mimbu we̱nge̱ ka maboa, sese, na kwedi ba mala bo̱ son a ponda.

  • Yesu Kristo “a bo̱lise̱ . . . baboedi be̱se̱.” (MATEO 8:16) Niponda a bo̱lise̱no̱ be̱se̱ bena ba po̱i na mo̱, Mun’a Loba a lee̱le̱ nde nje Janea la Loba di me̱nde̱no̱ bola o wase ńe̱se̱.

  • “A [Loba] me̱nde̱ tuta miso̱di me̱se̱ o miso̱ mabu; kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱, male̱bo to̱ musea to̱ sese ba si me̱nde̱ pe̱ be̱; ebanja mambo maboso ma mátomba.”​—BEBĪSEDI 21:3-5.

NJA ŃE NJO̱M E?

Ońola nje so̱ mbel’a moto e be̱nno̱ sese na take jita e? Ye etum a bebwea ba mimbu mbel’a moto e mabaise̱no̱ mo̱me̱ne̱ min myuedi. Ye so̱ te̱ ná seto̱ Loba nde e njo̱m, ke̱ nja so̱ e? Jalabe̱ la min myuedi di me̱nde̱ bolabe̱ o mulopo m’ekwali mu bupe̱.

^ par. 4 To̱ná yeno̱ mbale̱ ná o mińa ma kwaṅ Loba a ko̱kise̱ bato ońola myobe ma tobotobo ba bolino̱, Bibe̱l e si malangwa ná Yehova e o bolane̱ mambo ka maboa to̱ mbeu a ńolo nin we̱nge̱ o ko̱kise̱ bato ońola myobe mabu.