Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Alisa

Ba boli babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja—o To̱rki

Ba boli babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja—o To̱rki

KRISTE̱N ya ńo̱ṅo̱n a boso i po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o tapa bato jita na “myango ma bwam ma Janea” etum te̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ngudi o bola nika. (Mat. 24:14) Bō̱ balo o bekombo bepe̱pe̱. K’eyembilan o pond’ebol’ao ya muloloma, Paulo alo o mundi mu mabelabe̱ we̱nge̱ ná To̱rki, na mo̱ a te̱ dikalo owo na iwiye̱. * Ombusa 2000 la mbu, o mbu má 2014, To̱rki ba po̱so̱be̱ pe̱te̱ ońola dikalo la tobotobo. Ońola nje di dikalo di te̱se̱be̱no̱ e? Nja pe̱ nu no̱ngi dongo oten e?

“NJE E SI MALE̱ E?”

To̱rki e be̱n 2800 la bate̱ dikalo, nde mundi mo̱me̱ne̱ mu be̱n 79 ma lodun la bato. Nika e mapula kwala ná mute̱ dikalo mō̱ te̱ a be̱n be̱be̱ na 28000 la bato angame̱nno̱ te̱ye̱ dikalo. Bupisane̱ mu muso̱ngi, bate̱ dikalo ba be̱n nde ngudi o te̱ye̱ ngus’a bato ba y’ekombo dikalo. Janda la di dikalo la tobotobo di ta so̱ nde o tapa jita la bato ka nje te̱ ba wusano̱ we̱le̱, na ponda pe̱ ni ta isungu. Be̱be̱ na 550 ba bonasango bena ba mato̱pe̱ bwambo ba To̱rki balo dongame̱ne̱ bane̱ bena be owo o te̱ dikalo mwemba na babo̱ o ni pambo a ponda. Nje ba bolino̱ e?

Dikalo di camane̱. Mwemba mō̱ ma Istanbul mu tili ná: “Ponda bato be̱nno̱ biso̱ ba baise̱ ná ‘Jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ nde le wan e? Di me̱ne̱ Mboṅ a Yehova o bepolo be̱se̱!’” Mwemba ma mundi ma Izmir mu tili ná: “Sango mō̱ nu mabole̱ ebolo o wuma ba mano̱ngo̱no̱ mitoa ma ndio, a sisedi mutudu mō̱ ńa mu mundi o mbasan, a biase̱ mo̱ ná: ‘Nje e si male̱ e? Ebol’ańu e bati nde jamba e?’” E, bato ba maki di dikalo la tobotobo.

Stefen

Be̱n bena ba no̱ngi dongo ba bwane̱ dikalo muńe̱nge̱ jita. Stefen nu wu o Danmark, mo̱ ná: “Buńa te̱, na ta na te̱ye̱ bato dikalo bena ba si ta ba másenga to̱ lambo jombwea Yehova to̱ buńa. Na so̱ṅtane̱ na ne o bola ná dina la Yehova di biane̱.” Yohane-David ńa Fre̱nsi mo̱ na: “Di tombise̱ jita la hawa o te̱ dikalo o ngea po̱ buka te̱. Nika e ta lambo la mańaka! Jita ba si ta ba bia Mboṅ a Yehova. O jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ te̱, ba ta ba kasa biso̱, di lee̱ babo̱ sinima, di dia pe̱ kalati.”

Yohane-David (oteten ibane̱)

Ombusa woki iba buka te̱, be 550 ba bonasango bena ba no̱ngi dongo ba boli 60 000 ma kalati! Di dikalo la tobotobo di boli ná myango ma bwam mi camane̱ na mbale̱.

Ko̱di ońola dikalo e bati ńaka. Di dikalo la tobotobo di tute̱le̱ bonasango ba mu mundi o ebolo. Jita ba botedi o dutea ońola ebol’a pond’a mususu. Mbu mō̱ ombusa di dikalo o To̱rki, muto̱nde̱ ma 24 ońol’ebwea mwe̱ne̱ne̱ o muso̱ngi ma paonia.

Şirin

Be̱n bena ba no̱ngi dongo o di dikalo ba lango ne̱ni nika ńongwane̱no̱ babo̱ ombusa babo̱ timba o bekombo babu. Şirin nu wu o Jaman a tili ná: “Bonasango ba To̱rki be iwiye̱ o dikalo la m’bengu. Na si kenji jita o dikalo la m’bengu. Nde eyembilan a bonasango ba To̱rki, na mika ma jita bongwane̱ mba o bola nje na si tano̱ na we̱le̱ bola. Masoma jita ońola di dikalo la tobotobo. Ne ná na te̱ dikalo, na bola pe̱ trakt o ngea! Na titi pe̱ mulo̱lo̱ko̱ ka kwaṅ.”

Yohannes

Yohannes ńa Jaman mo̱ ná: “Na tombwane̱ belēdi o ebol’am ya dikalo. Bonasango ba To̱rki ba be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o te̱ye̱ bato jita dikalo. Ba mate̱ye̱ bato dikalo ponda te̱ epolo e me̱ne̱ne̱no̱. Na no̱ngi bedomsedi o bola mulemlem ponda na timbino̱ o Jaman. Tatan na ni te̱ye̱ bato jita dikalo buka nged’a boso.”

Zeynep

Seynep ńa Fre̱nsi mo̱ ná: “Din dikalo la tobotobo di wengisan mbad’am ńa te̱ dikalo jita. Longwane̱ mba o bata be̱ne̱ ngiń’a mulema na bata lakisane̱ Yehova.”

Bonasango ba bati be̱ mulatako. Ndolo na mulatako oteten a bonasango ba wu o bekombo be diwengisan ba matapa mulema jita. Yohane-David di kwaledino̱ oboso mo̱ ná: “Je̱n edī ya kasa la be̱n ya bonasango. Bemedi biso̱ ka mako̱m mabu na ka belongi babu ba mbia. Ba tele̱ye̱ biso̱ milongi mabu. Na ta na bia ná je nde bonasango o wase ńe̱se̱; na ta na langa nika ngedi jita o kalat’asu. Nde tatan, ne o je̱ne̱ nika na miso̱. Na timbi bata londa na kumba o be̱ mō̱ ńa tumba la Yehova, na timbise̱le̱ pe̱ mo̱ jita la masoma ońola yen edube ende̱ne̱.”

Clara (oteten ibane̱)

Klaire nu wu o Fre̱nsi mo̱ ná: “To̱ di wu nde o Danmark, o Fre̱nsi, o Jaman, to̱ o To̱rki, je nde mbia mō̱. E ta nde biana Loba a dimse̱ myoyo ma bekombo na edimsan ende̱ne̱.”

Stefania (oteten ibane̱)

Stefanie ńa Fre̱nsi a bati ná: “Din dikalo la tobotobo di lee̱ biso̱ ná nje e malate̱ biso̱ e titi dimbambe̱ to̱ eyem’asu, nde ndol’asu di be̱ne̱nno̱ Yehova.”

MINAM MA PONDA BWABA

Jita la ba ba no̱ngi dongo o di dikalo ba botedi jo̱nge̱le̱ timba o To̱rki o jongwane̱ o ebolo ende̱ne̱ e dia owo. Bō̱ ba timbi owo. Nika e sesabe̱ jita.

Di no̱nge k’eyembilan son a dibo̱to̱ la 25 ma bate̱ dikalo o y’epasi. Ye jita la mimbu ba ta nde ba be̱ne̱ mutudu mō̱. O̱nge̱le̱ te̱ muńe̱nge̱ ba bono̱ o mbu ma 2015 ponda bonasango mutoba ba mongwane̱ o we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ ba wuno̱ o Jaman na o Holand o bwam ba sue̱le̱ babo̱.

BOLEA O MULO̱Ṅ MA BOSO

Nje ba bonasango ba ta o To̱rki ba makwalano̱ jombwea longe̱ labu owo e? O ka mbale̱, mambo ma ta ndutu ponda iwo̱, ni mbad’a longe̱ e be̱n minam jita. Di senge te̱ nje bō̱ ba kwalino̱:

Federico

Federiko munasango nu bai, nu be̱n 40 ma mbu na lambo, nu wu o Pańa mo̱ ná: “Si be̱ne̱ na si tingame̱ o masango jita longwane̱ mba o be̱ wonja, na we̱le̱ mbame̱ne̱ mususu o mambo me mweńa.” E ná a bola moto malea ońola ni ńai ebolo e? Mo̱ ná: “E, ye̱ke̱i te̱! Walo te̱ o mwe̱n’ekombo na janda la wala jongwane̱ bato o bia Yehova, ke̱ na mbale̱ o we̱le̱ nde wame̱ne̱ o mā mao. O me̱ne̱ ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ wa buka kana.”

Rudy

Rudy munasango nu bai, ńe be̱be̱ na 60 ma mbu, nu wu o Holand mo̱ ná: “Di kwale ná nika ńe muńe̱nge̱ mu peti ke̱ we o mulo̱ṅ ma boso, na jokwe̱le̱ jita la bato bena ba si ta ba másenge̱ mbale̱. Je̱ne̱ muńe̱nge̱ ma bato bena ba memeye̱ mbale̱, nika e mabwesane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱.”

Sasca

Sasca munasango nu bai nu be̱n 40 ma mbu na lambo, nu wu o Jaman mo̱ ná: “Ponda te̱ neno̱ o dikalo, na mabomane̱ bato ba masenge̱ mbale̱ ka nged’a boso. Jongwane̱ i ńai a bato o bia Yehova di mabwese̱ mba muńe̱nge̱ mu peti.”

Atsuko

Atsuko munańango nu babe̱, nu be̱n 35 ma mbu, nu wu o Yapan mo̱ ná: “O ponda ni tombi, na ta na pula ye̱ke̱i te̱ ná Armagedo̱n e po̱ dibokime̱ne̱. Nde ombusa mba wa o To̱rki, na timbise̱le̱ Yehova masoma ońola we̱lisane̱ lao. Mbadi na me̱ne̱no̱ ne̱ni Yehova a madie̱le̱no̱ mambo, nika e matute̱le̱ mba o bata sisea mo̱ be̱be̱.”

Alisa munańango nu be̱n 30 ma mbu na lambo, nu wu o Rusia, mo̱ ná: “Bolea Yehova o ni mbadi longwane̱ mba o keka bwam ba Yehova bwe̱se̱.” (Mye. 34:9) A bati ná: “Yehova a titi buka te̱ Sango am, nde diko̱m lam la batabata, ńena na mabatano̱ bia o bete̱medi ba ńai na ńai. Longe̱ lam di londi na mambo ma mabwesane̱ muńe̱nge̱, na minam minde̱ne̱ pe̱.”

“OMBWA MYONDA”

Tongwea na dikalo la tobotobo o To̱rki, myango ma bwam mi tapi bato jita. Nde to̱ na nika o be̱n te̱ nde epas’a mōnda ende̱ne̱ e si tapabe̱. Buńa te̱, ba bena balo o jongwane̱ owo ba mabata nde so̱ bato bena ba si sengi to̱ lambo jombwea Yehova. Mo̱ we ná o to̱ndo̱ bolea o nin ńai a mōnda e? Yete̱na nika, di mome̱le̱ wa ná o ‘mame miso̱ mo̱ngo̱, wombwe ne̱ni myonda mi májolano̱ ońola mumbwa.’ (Yohane 4:35) Mo̱ we so̱ ná wongwane̱ o epas’a wase yena myonda mi “májolano̱ ońola mumbwa” e? Ye so̱ te̱ nika, botea boṅsane̱ wame̱ne̱ ná o tongwe̱le̱. Lambo le mbaki le nde ná: No̱ngo̱ dongo dinde̱ne̱ o camane̱ la myango ma bwam “nate̱na o masu ma wase” di me̱nde̱ wanea wa minam mi si be̱n elangisan!—Bebolo 1:8.

^ par. 2 Ombwa mun’a kalati Voyez le bon pays,” o map. 32-33.