Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Tabilane̱ la ngo̱ na kie̱le̱ ńasu ni maye̱—Nje Bibe̱l e makwalano̱

Tabilane̱ la ngo̱ na kie̱le̱ ńasu ni maye̱—Nje Bibe̱l e makwalano̱

 “Ngo̱ e mápambilane̱. Son a ponda wase e matimba nde epolo longe̱ di titino̱ pe̱ ná di be̱.”—The Guardian.

 Bato ba benama be o lembe̱ ndutu yena i wu nde na babo̱me̱ne̱. Bamabie̱ jita ba makwala ná mambo bato ba benama ba mabolano̱ nde ma mabole̱ ná ngo̱ a wase e benge be̱ wea. Nik’e boli ná ngo̱ e tabilane̱, e wan pe̱ mambo ma bobe jita, k’eyembilan:

  •   Mawengisan o ngo̱ ponda ye̱se̱ ka wei ya ngińa, mwanjakolo, midi, bena ba mawane̱ mpupe na midika o beyidi ponda ye̱se̱.

  •   Midongo ma ais mi mańamwa.

  •   Minja mi mabata be̱ njiba.

 Tabilane̱ la ngo̱ di matapa masu ma wase me̱se̱. Ombusa kwalea ońola bete̱medi ba 193 bekombo, bolangi bō̱ ba ńuspepa New York Times bo ta bo kwala ná: “Ngo̱nd’asu ńe o bele̱ biso̱ ná di sunge mo̱.” Kana tabilane̱ la ngo̱ di bono̱ bato jita di wana pe̱ ndutu inde̱ne̱, Organisation mondiale de la santé e kwali ná mo̱ nde le “lambo le bobe buka me̱se̱ ońola ja la bwam la bato, lena di si ta di máje̱ne̱ne̱.”

 Nde, di be̱n njo̱m a bwam o be̱ne̱ dipita ońola kie̱le̱ ni maye̱. Bibe̱l e ta e mábise̱ mambo me o bolane̱ we̱nge̱, e malangwa pe̱ ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Loba a me̱nde̱ bola lambo, na nje a me̱nde̱no̱ bola ná di be̱ne̱ kie̱le̱ ńe bonam.

Mo̱ tabilane̱ la ngo̱ di malondise̱ bedinge̱ ba Bibe̱l e?

 E. Tabilane̱ la ngo̱ lena di wu nde na bata la be̱ la wea la ngo̱ a wase, le mulatako na mambo Bibe̱l e tano̱ e mábise̱ ońola pond’asu.

 Edinge̱: Loba a me̱nde̱ “ńamse̱ . . . ba ba mańamse̱ wase.”—Bebīsedi 11:18.

 Bibe̱l e ta e bīse̱ ná ponda e me̱nde̱ po̱ ńena bato ba benama ba me̱nde̱no̱ be̱ be̱be̱ na ńamse̱ wase ná bambam. Kana ngo̱ a wase e mabengano̱ be̱ wea, wase ńe o ńamsabe̱ o dikala di s’e̱ne̱n.

 Y’edinge̱ e mabola njo̱m po̱ ońola nje di s’angame̱nno̱ jenge̱le̱ ná bato ba benama ba sunge wase. E makwala ná Loba a me̱nde̱ bola lambo ke̱ bato “ba mańamse̱ wase.” Ye mbale̱ ná bato bō̱ bena ba be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwam ba makeka bola mambo te̱nge̱ne̱ tabilane̱ la ngo̱, nde nik’e titi ná ńeka tomtom ná bato ba benge ńamse̱ wase.

 Edinge̱: “Mambo ma bo̱ngo̱ ma me̱nde̱ be̱.”—Lukas 21:11.

 Bibe̱l e ta e bīse̱ ná “mambo ma bo̱ngo̱” to̱ ma mabwesane̱ bo̱ngo̱, ma me̱nde̱ bolane̱ o pond’asu. Tabilane̱ la ngo̱ di wan mawengisan ma mabwesane̱ bo̱ngo̱ jombwea ngo̱, o wase ńe̱se̱. We̱nge̱, bato bō̱ ba mabwa bo̱ngo̱ ná ma mawengisan me ná ma bola ná longe̱ di si be̱ pe̱ o wase.

 Edinge̱: “O mińa misukan pond’a bobe e me̱nde̱ po̱. Ebanja bato ba me̱nde̱ be̱ bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱, bato̱nde̱ mo̱ni, . . . ba si dube̱ Loba, . . . ba si to̱ndi do̱lisane̱, . . . bato ba itaba, ba wadiwadi.”—2 Timoteo 3:1-4.

 Bibe̱l e ta e bīse̱ bede̱mo na bedangwedi bena be njo̱m a tabilane̱ la ngo̱ le we̱nge̱. Manea na bato ba ńunga ba mombwea nde mo̱ni beno̱ ná ba kusa, o mulopo ma jombwea bwam ba ńo̱ṅo̱n i mabupe̱. To̱ ponda ba malatano̱ miwe̱n, ba si mawe̱le̱ ko̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ ońola myano beno̱ ná ba bolane̱ ná ngo̱ a wase e si be̱ pe̱ wea.

 Y’edinge̱ e malee̱ ná di s’angame̱n pite̱ ná bato jita ba tukwe bedangwedi babu o bwam ba tata wase. O diwengisan, Bibe̱l e makwala ná bato ba mukubo ba me̱nde̱ “benga bola bobe.”—2 Timoteo 3:13.

Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Loba a me̱nde̱ bola lambo

 Bibe̱l e malee̱ ná Yehova a Loba, Muweked’asu, a mombwea ngo̱nd’asu jita na baje̱ oten. Jombweye bepasi ba Bibe̱l belalo be malee̱ ná Loba a me̱nde̱ bola lambo.

  1.  1. Loba a “si weki [wase] o be̱ na wom, nde [a] longi nde mo̱ o jabe̱.”—Yesaya 45:18.

     Loba a me̱nde̱ londise̱ mwano mao ońola wase. (Yesaya 55:11) A si me̱nde̱ jese̱le̱ ná e ńamsabe̱ to̱ ná e be̱ ńai e titino̱ pe̱ ná e jabe̱.

  2.  2. “Bamulema mu sibi ba me̱nde̱ sangwa ekombo [wase], na kusa pe̱ njoaso’a munam. Bate̱m na sim ba me̱nde̱ sangwa ekombo [wase] na ja oten bebe be̱se̱.”—Myenge 37:11, 29.

     Loba a kakane̱ ná bato ba me̱nde̱ ja o wase o bwindea o musango.

  3.  3. “Bayaṅe̱ Loba ba me̱nde̱ bo̱ n’ekombo, bapamo pe̱ ba banjisabe̱ ote̱n.”—Minia 2:22.

     Loba a kakane̱ o bo̱le̱ bato ba mabenge̱ bole̱ mambo ma bobe, name̱ne̱ pe̱ na ba ba mańamse̱ wase.

Nje Loba a me̱nde̱no̱ bola ońola kie̱le̱ ńasu

 Ne̱ni Loba a me̱nde̱no̱ londise̱ makakane̱ mao ońola wase e? A me̱nde̱ nde bolane̱ janea di me̱nde̱ die̱le̱ wase ńe̱se̱, lena di mabelabe̱ ná Janea la Loba. (Mateo 6:10) Di janea di me̱nde̱ nde die̱le̱ la mo̱ń. Di si me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o ka na manea ma bato ba benama jombwea wase na bongwa la mo̱. Mbale̱ ńe nde ná Janea la Loba di me̱nde̱ timbane̱ ma manea.—Daniel 2:44.

 Janea la Loba di me̱nde̱ bola mambo ma bwam ońola bato ba benama na ońola wase. (Myenge 96:10-13) Jombweye nje Yehova Loba a me̱nde̱no̱ bola tongwea na Janea lao.

  •   Po̱ngulane̱ wase

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Eyaṅ n’ekombo a ngońa ba me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱, sanja ńanji e me̱nde̱ sombise̱, e ke̱ke̱ miso̱ ka dinganga.”—Yesaya 35:1.

     Nje nik’e mapulano̱ kwala ońola kie̱le̱ ńasu: Yehova a me̱nde̱ jese̱ ngo̱nd’asu bwam, nate̱na bepolo bato ba benama ba ńamse̱no̱.

  •   Jeka ná ngo̱ e tabilane̱

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “[Yehova] a lo̱ki mùdi, na mbo̱le̱ e ko̱, bemune̱ be siba.”—Myenge 107:29.

     Nje nik’e mapulano̱ kwala ońola kie̱le̱ ńasu: Yehova a be̱n ngińa omo̱ń a ngo̱. Bato ba si me̱nde̱ pe̱ taka ońola njo̱m a wei to̱ mulo̱lo̱ko̱ ma jita.

  •   Lee̱ bato o bongwa wase

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Na malee̱ wa, na bīse̱ wa ngea wangame̱nno̱ dangwa.”—Myenge 32:8.

     Nje nik’e mapulano̱ kwala ońola kie̱le̱ ńasu: Yehova a bake̱ bato ba benama ebol’a jombwea wase. (Bebotedi 1:28; 2:15) A me̱nde̱ lee̱ biso̱ ne̱ni bongwa nje a wekino̱ na ne̱ni die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni si mańamse̱ wase.

a Yehova nika ńe nde dina la Loba. (Myenge 83:19) Ombwa mulopo m’ekwali “Nja ńe Yehova e?