Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Tata wame̱ne̱ na mibia mi si bake̱

Tata wame̱ne̱ na mibia mi si bake̱

 O nin we̱nge̱, e bo̱bi jita buka kwaṅ o kusa ńai na ńai a mibia. Mi mibia me na mo̱me̱ne̱ mongwane̱ wa o tata ja lo̱ngo̱ la bwam. Nde niponda weno̱ o wasa mibia, wangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na mibia mi si bake̱, k’eyembilan:

 K’eyembilan, o pond’a diboa la CORONA, mutiledi nunde̱ne̱ ńa ONU ome̱le̱ bato ná ba no̱nge jangame̱ye̱ na mibia mi si bake̱ mena mi lań jita nin we̱nge̱. A kwali ná: “Malea ma mapungwe̱ ja la bwam to̱ mo̱me̱ne̱ wana kwedi, na myanga ma ńai na ńai mena mi si bake̱ be o lańa o dime̱ne̱ lasam. Radio na Television ba malangwa jita la myango ma mpoṅ. Mibia ma ńai na ńai a myano ma njo mi piń o internet. Bosinga na ndando te̱nge̱ne̱ bato bō̱ to̱ mabo̱to̱ ma bato mō̱ be nde o bata be̱ bonde̱ne̱.”

 Ye mbale̱ ná seto̱ nin we̱nge̱ nde mibia mi si bake̱ mi botedino̱. Nde Bibe̱l e ta e bīse̱ ná o mińa masu, “bato ba bobe na balemse̱ bato ba me̱nde̱ benga bola bobe.” (2 Timoteo 3:1, 13) O nin we̱nge̱ internet e mongwane̱ biso̱ o kusa na camane̱ pe̱, esibe̱ biso̱ bia, mibia mi si bake̱ buka kwaṅ. Ońola nika, maleta ma malomabe̱ o internet, milongwa ma bekwali o internet, na mambo mape̱pe̱ di malangano̱ be ná ba be̱ne̱ jita la mibia mi si bake̱ na mbale̱ yena i titi mususu.

 Ne̱ni weno̱ ná o tata wame̱ne̱ na mibia ma mawo̱ndo̱n na myano ma njo e? Jombweye te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ bena be mongwane̱.

  •   O si dube̱ nje ye̱se̱ o me̱ne̱no̱ to̱ o masengano̱

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Ńelemā a madube̱ eyala te̱, nde ńajangwa a mame̱me̱ matanga mao.”—Minia 14:15.

     Je ná di pomane̱ wo̱ndo̱be̱ yete̱na di si no̱ngi jangame̱ye̱. K’eyembilan, maduta ma we̱le̱be̱ matila to̱ besungu ba sinima ba piń o internet, tobotobo o milongwa ma bekwali. Ba mabele̱ mo̱ na fre̱nsi ná “les mèmes,” nika ńe nde maduta to̱ sinima i malee̱ to̱ kwala mambo mena ma titi mbale̱. I ńai a maduta na sinima i yo̱ki nde po̱ngo̱be̱ na janda la yo̱ise̱ bato lo̱. Nde e bo̱bi o tukwa ma maduta na yi sinima to̱ bola ná ba kwale mambo mape̱pe̱. Ponda iwo̱, bato ba mapo̱ngo̱ sinima ya bato be o kwale̱ to̱ be o bole̱ mambo mena ba si kwalino̱ to̱ bola to̱ buńa.

     “Bamuwaso jita bena ba mawase̱le̱ mibia mi si bake̱ ba so̱i ná o ponda ye̱se̱ mi lulabe̱ nde, k’eyembilan “les mèmes” yena ba macamane̱no̱ o milongwa ma bekwali o internet.”—Axios Media.

     Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ bon bobia neno̱ o langa to̱ jombwa bwe mbale̱ e, nga bwe nde “mèmes,” lambo di lulabe̱ e?

  •   Wasa bia mbondo a bo bobia na nje bo makwalano̱

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Wasa me̱se̱.”—1 Tesalonika 5:21.

     Obiana o madube̱ bobia to̱ camane̱ mo̱, to̱ mo̱me̱ne̱ bobia bō̱ bwena bo biane̱ jita to̱ bwena bo matimbe̱ ngedi na ngedi o radio, television na ńuspepa, bakise̱ ná bwe mbale̱. Ne̱ni e?

     Se̱le̱ jombwea nga mbondo ao ńe mbaki. Radio, television, ńuspepa to̱ mabo̱to̱ ma bato mō̱, be ná ba camane̱ mibia mi yuabe̱ o sue̱le̱ myam ma babo̱me̱ne̱ to̱ mo̱nge̱le̱ ma politik. Kobisane̱ mibia weno̱ o senga to̱ langa na mipe̱pe̱. Ponda iwo̱, esibe̱ m’boṅsan, mako̱m me ná ma tombe̱le̱ wa mibia mi si bake̱ to̱ we̱le̱ mo̱ o milongwa ma bekwali o internet. Ońola nika, o si dube̱ mibia to̱ mō̱ esibe̱ ná o se̱le̱ o wase̱le̱ mbondo ao o bia nga me mbale̱ to̱ ke̱m.

     Wasa bia nga nje mi makwalano̱ ye mbale̱, na ná mi si bedi pe̱ to̱ tomba ponda. Wasa bia buńa, mo̱di na mbu mao, mambo na mboṅ ba masue̱le̱ nje mi makwalano̱. Be̱ ye̱ne̱ tobotobo o jombwea nga mibia ma mweńa mi kwalabe̱ nde o mbadi ni wam jita, to̱ ná janda le nde ná nje e tilabe̱ e tute̱le̱ wa o bola mambo mō̱ te̱nge̱.

     “Wase̱le̱ la mibia o so̱ṅtane̱ nga me mbale̱ to̱ ke̱m le mweńa kapo̱ ka joa la mā.”—Sridhar Dharmapuri, responsable pour la sécurité alimentaire et la nutrition á l’ONU.

     Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ min mibia mi makwalea nde ońola mo̱nge̱le̱ ka mambo mena me mbaki e? Mo̱ mi malangwa nde dongo diwo̱ la mbale̱ e?’

  •   Ese̱le̱ ná nje ye mbale̱ nde e die̱le̱ wa, seto̱ nje e do̱lisan wa

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Nu nu lakisan mulema mao mo̱me̱ne̱ e nde ńelemā.”—Minia 28:26.

     Di le̱le̱m o lakisane̱ mibia mi mabamse̱ nje yena di mapulano̱ dube̱. O ponda ye̱se̱ miyo ma belongisan ba internet mi malomea nde biso̱ mibia bupisane̱ nje di to̱ndino̱ na nje yena di wasino̱ o internet mińa mi tombi. Nde nje di to̱ndino̱ senga e titi ponda ye̱se̱ nje yena jangame̱nno̱ senga.

     “Je ka ni dongame̱n o dutea na bolane̱ pe̱ dibie̱, nde ponda iwo̱ nje di mapulano̱, nje di pite̱no̱, nje e mabwese̱ biso̱ bo̱ngo̱ na nje e matute̱le̱ biso̱, be ná ba bola ná jemeye ná lambo le mbale̱ yete̱na di masue̱le̱ nje yena di mapulano̱ o dube̱.”—Peter Ditto, psychologue social.

     Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne nde o dube̱ bon bobia buka te̱ ońolana na mapula dube̱ mo̱ e?’

  •   O si camane̱ mibia mi si bake̱

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “O si camane̱ myango ma mpoṅ.”—Bebusedi 23:1.

     O si dimbea ná mibia to̱ myango o macamane̱no̱ mi be̱n ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ na beboledi ba ba bena o malomeano̱ mo̱. O camane̱ te̱ mibia ma mpoṅ, to̱ esibe̱ m’boṅsan’ nika ńe ná e wana mbeu a ńolo.

     “Lambo laboso wangame̱nno̱ bola le nde ná, o no̱nge ponda o baise̱ wame̱ne̱ ná, ʻMo̱ na lakisane̱ bon bobia o dime̱ne̱ lena neno̱ ná na lomea mo̱ bato bape̱pe̱ e?’ Bato be̱se̱ ba boli te̱ nika, nik’e me̱nde̱ wutise̱ mibia na myango mena mi si bake̱ o internet eyeka.”— Peter Adams, News Literacy Project, programme d’éducation aux médias.

     Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne nde camane̱ bon bobia ońolana na bi ná bwe mbaki e?’