Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ ebasi yā nde mwano ma ńunga mupe̱pe̱ e?

Mo̱ ebasi yā nde mwano ma ńunga mupe̱pe̱ e?

 Mo̱ o maki ná e me̱ne̱ne̱ nde biana bebasi jita be walame̱n bwambi o muwaso ma mo̱ni buka o jongwane̱ bato o jowe̱ Loba e? Be macamane̱ mibia ma myam na beboledi be mandise̱no̱. Jita la badiedi babu ba makusa musawedi munde̱ne̱, ba be̱ne̱ pe̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱. Jombweye te̱ byembilan bō̱:

  •   Muwaso mō̱ mu bonde̱ ná, o pambo a ponda ńa 13 la mbu, mudied’a ebas’a katolik mō̱ (évêque), a bolane̱ mo̱ni m’ebasi o sawa be̱be̱ na 150 malo̱ndo̱ na avion a mo̱me̱ne̱, na 200 ba malo̱ndo̱ na mutoa mu belabe̱ ná limusine. A bolane̱ pe̱ buka lodun la do̱lar lone̱i o po̱ngulane̱ bolongi b’ebasi we̱ni a majano̱.

  •   O ekombo a Afrika ewo̱, pasto po̱ e ko̱lo̱ngo̱ne̱ kipa mitin mena ma yo̱ki ko̱te̱le̱ lokoli la bukedi ngedi na ngedi te̱. Yal’ebas’ao e be̱n bepolo ba ńunga bende̱ne̱ we̱ni ba mandise̱no̱ ńai a mambo ka “mula ma be̱n ngiń’a betańsedi,” tawedi na single̱t i be̱n duta lao. Nde niponda mo̱ eno̱ oteten a m’bwaṅ mu pakapakan, bembon bao jita be nde oteten a tue dinde̱ne̱.

  •   O Kina, midongo ma bosangi m’ebas’a Budist miba oteten a mine̱i me o muso̱ngi ma miyo ma mo̱ni minde̱ne̱. O tempe̱l a Shaolin ni biane̱ o wase ńe̱se̱ pe̱, ńai na ńai a beboledi ba ńunga i mabolabe̱ oten. Mudied’a ni tempe̱l a mabelabe̱ ponda ye̱se̱ ná “moine PDG,” nika ńe nde ná, “Sango a diyo nunde̱ne̱.”

  •   O Amerika, miyo ma bebolo mi niso̱lise̱ oteten abu bato bō̱ ba mabelabe̱ ná “baboledi ba mudī.” Bolangi bō̱ bo makwala ná ba bato ba mase̱me̱ye̱ nde o dimbambe̱ l’ebasi o lule̱ beboledi ba jowe̱ bō̱ te̱nge̱ na bola pe̱ baboledi ba di diyo bediedi ba mudī bangame̱nno̱ bupe̱.

 Mo̱ nje o mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bebasi be monge̱ ńunga e? Mo̱ o mábaise̱ na wame̱ne̱ nje Loba a mo̱nge̱le̱no̱ ońola bato bena ba mabolane̱ ebasi o sombwa mo̱ni e?

Ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ pulisane̱ l’ebasi na ńunga e?

 Loba a si do̱lisane̱ pulisane̱ l’ebasi na ńunga. Bibe̱l e malee̱ ná o mińa mi tombi, a ta a lingane̱ prisi yena i ta i kwala ná i mato̱po̱ o dina lao nde i lee̱ “ońola musawedi.” (Mika 3:11) Loba a ta pe̱ a kima ońola beboledi ba ńunga ba mukubo bena be ta be timbise̱ wum’ao ya jowe̱ “mulomba ma bato ba ndumban.”—Yeremia 7:11.

 Kapo̱ ka Yehova, ba bena ba ta ba bolane̱ ebasi ka ńunga o kwese̱ babo̱me̱ne̱ m’bwaṅ ba ta Yesu ńakaka. O mińa ma Yesu, badiedi b’ebasi ba ta ba bola bato ba ńunga ba mukubo wonja o jonga ńunga oteten a tempe̱l a Yerusalem, ebanja nika e ta e wanea babo̱me̱ne̱ tombwane̱. Ba bena ba ta ba po̱ jowe̱ Loba na mbale̱ o tempe̱l ao, ba ta ba dane̱ babo̱ muse̱ṅ. Na ngiń’a mulema, Yesu a pangi ba bato ba ńunga ba mawo̱ndo̱n o tempe̱l, a kwala ná: “Lo si timbise̱ ndabo a Tete̱ ndabo a malongo.”—Yohane 2:14-16.

 Yesu a bonde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ la Loba o mbadi ńena a londise̱no̱ ebol’ao ya belēdi. (Yohane 8:28, 29) Ba bena ongwane̱no̱ o bia Loba, a si baise̱ babo̱ mo̱ni. To̱ ponda ńena a bolino̱ betańsedi, a dese̱ mamuti, a bo̱lise̱ baboedi na pumbwe̱le̱ pe̱ bawedi, a si baise̱ to̱ buńa ná a sawabe̱le̱ ońola nika. Yesu a si bolane̱ ebol’ao ya belēdi to̱ buńa o ko̱ise̱ m’bwaṅ; a si ta to̱ mo̱me̱ne̱ a be̱ne̱ bolongi.—Lukas 9:58.

Ne̱ni kriste̱n a boso i we̱no̱ ná i si pulisan jowe̱ na ńunga e?

 Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba si bolane̱ ebol’abu ya jowe̱ to̱ buńa o wasa mo̱ni. A kwali ná: “Lo kusi nde tete, lo bola pe̱ nde tete.” (Mateo 10:8) Ba bokwedi baboso, bena ba timbi belabe̱ ná kriste̱n, ba bupe̱ bediedi ba Yesu. Jombweye te̱ byembilan bō̱:

  •   Buńa bō̱, moto mō̱ nu belabe̱ ná Simon a ta abea ńamuloloma Petro, ńena nu die̱le̱ Yesu o pond’ebol’ao, mo̱ni ná a kuse ngińa na doi la byanedi. Nde Petro a pomane̱ pale̱ jabea la Simon wone̱, a sa mo̱ na ngińa, a kwala ná: “Mo̱ni mo̱ngo̱ mwale o dibumbe mwemba na wa, ońolana o mo̱nge̱le̱ ná jabea la Loba di makusabe̱ nde na mo̱ni.”—Bebolo 8:18-20.

  •   Ńamuloloma Paulo a ta nde mulangwe̱ Eyal’a Loba nu ta nu biane̱ jita. To̱ná a bolino̱ ebolo na ngińa o jita la myemba mimbu jita, a si wasi to̱ buńa ná a kuse mo̱ni ońol’ebol’ao. Mo̱ na mako̱m mao m’ebolo mō̱ ba si ta ba bena ba “mongwane̱ eyal’a Loba ńunga.” (2 Korinto 2:17, m.o.d) O diwengisan, Paulo a tili ná: ‘Di ta di bola ebolo mwese na bulu, ná di si be̱ to̱ mō̱ ńańu mūna, niponda di tano̱ di langwea bińo̱ myango ma bwam ma Loba.’—1 Tesalonika 2:9.

 Ye mbale̱ ná yi kriste̱n a boso i ta i be̱ne̱ ńo̱ng’a mo̱ni o sue̱le̱ ebol’abu ya dikalo ná e lańe wuma ye̱se̱ na wanea pe̱ ba bena ba ta ńo̱ngi jongwane̱. Nde to̱ buńa i si baise̱ ná i sawabe̱le̱ ońola beboledi ba jowe̱ bena i tano̱ i bola. Bato ba ta wonja o bola na jemea labu bupisane̱ bete̱sedi be bupe̱:

  •   2 Korinto 8:12: “Jemea la bwam le te̱, ke̱ nika e mado̱lisane̱ Loba kaponda ngudi moto a be̱nno̱, seto̱ kaponda a si be̱nno̱.”

     Beteledi: Njo̱m ni matute̱le̱ moto o bola ńe mweńa buka dime̱ne̱ la mo̱ni a mabolano̱.

  •   2 Korinto 9:7: “Moto te̱ a bole nde kaponda jo̱nge̱le̱ la mulema mao, seto̱ na pidi to̱ ońola mińakisan; ebanja Loba a to̱ndi nu nu mabole̱ na muńe̱nge̱.”

     Beteledi: Loba a si mańakisane̱ to̱ moto o bola. E muńe̱nge̱ ke̱ moto a boli mo̱ lambo na ńo̱ngi.

Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bebasi ba mukubo son a ponda e?

 Bibe̱l e makwala ná bwē ná, Loba a si do̱lisane̱ bebasi be̱se̱ to̱ beboledi ba jowe̱ be̱se̱. (Mateo 7:21-23) O edinge̱ ewo̱ ya ngińa, Bibe̱l e makobisane̱ bebasi be kwedi be̱se̱ na mut’a mbamba, ońolana be malata na manea ma politik o kusa mo̱ni na bedube bepe̱pe̱, na ońolana be madane̱ bato ba matumba me̱se̱ muse̱ṅ. (Bebīsedi 17:1-3; 18:3) Y’edinge̱ e makwala pe̱ ná son a ponda Loba a me̱nde̱ ko̱kise̱ bebasi be kwedi.—Bebīsedi 17:15-17; 18:7.

 Ná ni ponda e maya po̱, Loba a si mapula ná beboledi ba bobe ba ebasi e kwedi be wo̱nde bato to̱ jeka babo̱ ná ba si sisea mo̱ be̱be̱. (Mateo 24:11, 12) A mome̱le̱ bamilema ma mbale̱ ná bokwe ne̱ni jowe̱ mo̱ ńai ni do̱lisan mo̱, na panda pe̱ n’ebasi e kwedi.—2 Korinto 6:16, 17.