Ala o mambo mena me

Mo̱ dibie̱ la wase le jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Bibe̱l e?

Mo̱ dibie̱ la wase le jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Bibe̱l e?

Jalabe̱ la Bibe̱l

 E, to̱ná Bibe̱l e titino̱ kalat’a dibie̱ la wase, ńe te̱ite̱i ke̱ e makwalea ońola mambo ma dibie̱ la wase. Jombweye byembilan bō̱ be malee̱ ná dibie̱ la wase di si mate̱nge̱ne̱ Bibe̱l, to̱ Bibe̱l pe̱ e si mate̱nge̱ne̱ mo̱. O me̱nde̱ je̱ne̱ ná mambo ma dibie̱ la wase Bibe̱l e mato̱peano̱ me diwengisan jita na nje bato ba tano̱ bo̱nge̱le̱ o ni ponda Bibe̱l e tilabe̱no̱.

  •   Misipo mi be̱n bebotedi. (Bebotedi 1:1) Myango jita ma maso̱mandala ma kwaṅ mi si malangwa ná misipo mi wekabe̱, nde ná mi wu nde na mo̱me̱ne̱ tongwea na mpungu ma mambo mō̱ mwena mu ta o bebaedi. Bato ba Babilon ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná maloba mena ma boli ná misipo mi be̱ ma ta nde mawa o tube̱ iba. Myango ma maso̱mandala mipe̱pe̱ mi makwala ná misipo mi wu nde o ekokot’a mwe̱n.

  •   Mambenda ma maneye̱ bewekedi nde ma madangwe̱le̱ misipo buńa na buńa te̱, seto̱ boṅboṅ ńa maloba. (Hiob 38:33; Yeremia 33:25) O wase ńe̱se̱, myango ma maso̱mandala mi makwala ná bato ba benama ba titi ná ba samba beboledi ba maloba be mapo̱ o mbad’epańpań, be pe̱ njo ponda iwo̱.

  •   Wase e paname̱ nde o to̱ lambo. (Hiob 26:7) Bato jita ba pond’a kwaṅ ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná wase e bapame̱, na ná ńama ninde̱ne̱ k’eyembilan mbudi to̱ wudu nde e masue̱le̱ wase.

  •   Tube̱ nde e mabole̱ myo̱pi na tongo madiba. Madiba ma tube̱ ma matimba mūdi mu mondeye̱ o mo̱ń, mu mūdi nde mu matimbe̱ mbua, sino, to̱ mbu’a madale ni mako̱ o wase; ma madiba nde ma mo̱nde̱ o myo̱pi na o tongo. (Hiob 36:27, 28; Mulangwedi 1:7; Yesaya 55:10; Amos 9:6) Bato ba Grikia ba kwaṅ ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná madiba ma myo̱pi na ma tongo ma mawa nde na tube̱ ńe owas’a mińangadu, bato ba bengi dube̱ nika nate̱na o ebwe’a mbu e londe̱ 18.

  •   Midongo mi masame̱, mi siba pe̱; midongo me o nin we̱nge̱ mi se̱le̱ nde be̱ owas’a tube̱. (Myenge 104:6, 8) Nde maso̱mandala jita ma makwala ná maloba nde ma weki midongo ka nje te̱ meno̱.

  •   Bosangi bo matata ja la bwam. Mbenda ni ta ni bolabe̱ tumba la Israel e ta e be̱ne̱ myeka jombwea be̱ la bosangi, mena moto a tano̱ angame̱n bupe̱ ombusa mo̱ tapa mbimba, kwesane̱ la moto nu maboe̱ diboa di mape̱ye̱ne̱ ndabo, na ońola mbindo moto a mabusise̱no̱. (Levitiko 11:28; 13:1-5; Ndimbisedi 23:13) Nde o ponda ńena ma mambenda ma bolabe̱no̱, Bonaegipto ba ta ba bolane̱ lobi la moto ba pungono̱ na mambo mape̱pe̱ ka bwanga ba pola.

Mo̱ bupisane̱ dibie̱ la wase, mawuse̱ me o Bibe̱l e?

 Jalabe̱ le nde ná ke̱m, yete̱na jombwedi Bibe̱l ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱. Mo̱nge̱le̱ ma mpenga mō̱ man bato ba be̱nno̱ jombwea Bibe̱l:

 Jo̱nge̱le̱ la mpenga: Bibe̱l e makwala ná misipo mi wekabe̱ nde o pambo a ponda ńa mińa mutoba ma 24 hawa.

 Mbale̱: Bupisane̱ Bibe̱l, Loba a weki nde misipo o pambo a ponda ńa kwaṅ ni si biane̱ ná te̱ite̱i. (Bebotedi 1:1) Omo̱ń a nika, mińa m’ebol’a weka Bibe̱l e mato̱peano̱ o Bebotedi epas’a boso pe̱ me nde pambo a ponda yena i si biane̱ ná te̱ite̱i. O sumo te̱ nika, pambo a ponda ńe̱se̱ ńena wase na mo̱ń ba wekabe̱no̱ e mabelabe̱ ná “ponda” to̱ buńa bō̱.—Bebotedi 2:4.

 Jo̱nge̱le̱ la mpenga: Bibe̱l e makwala ná bewudu nde be se̱le̱ wekabe̱, denge̱ wei yena i mongwane̱ bewudu o duta ngo̱ a mbindo na busise̱ ngo̱ a bwam ni sangi.—Bebotedi 1:11, 16.

 Mbale̱: Bibe̱l e malee̱ ná wei, ye nde ngengeti po̱ ni longi “mo̱ń,” i wekabe̱ obiana bewudu be mawekabe̱. (Bebotedi 1:1) Son a mwe̱ne̱n ma wei mu ta mu po̱ o wase o “ponda” to̱ o buńa baboso b’ebol’a weka. Niponda tapot’a ngo̱ e kumono̱ sanga son na son, o buńa b’ebol’a weka bo londe̱ milalo, mwe̱ne̱n mu ta mwā eyeka ná bewudu be sangise̱ ngo̱. (Bebotedi 1:3-5, 12, 13) Ombusa ponda nde wei i we̱lino̱ je̱ne̱ne̱ ná bwē o wase.—Bebotedi 1:16.

 Jo̱nge̱le̱ la mpenga: Bibe̱l e makwala ná wei i mayo̱mbo̱ dinge̱le̱ wase.

 Mbale̱: Mulangwedi 1:5 mo̱ ná: “Wei i mabusa, na mo̱ i siba pe̱, i sunga wala wuma i mabusano̱ pe̱te̱.” Ben byala be makwalea nde buka te̱ ońola busa na siba la wei moto ńe o wase a me̱ne̱no̱. To̱ mo̱me̱ne̱ o nin we̱nge̱, moto e ná a kwalea ońola “bebusedi ba wei” na “besibedi ba wei,” nde a bi ná wase nde e mayo̱mbe̱ dinge̱le̱ wei.

 Jo̱nge̱le̱ la mpenga: Bibe̱l e makwala ná wase e bapame̱.

 Mbale̱: Bibe̱l e makwalea ońola “masu ma wase,” nika ńe nde epolo e po̱ti buka be̱se̱ o wase; nde nika e si mapula kwala ná wase e bapame̱ to̱ ná e be̱n mpepele to̱ su. (Bebolo 1:8) Mulemlem pe̱ n’eyal’a “matongo ma wase mane̱i,” e makwaleye̱ ońola wase ńe̱se̱ o mbad’edinge̱dinge̱.—Yesaya 11:12; Lukas 13:29.

 Jo̱nge̱le̱ la mpenga: Bibe̱l e makwala ná mute̱ ma ngo̱nde̱ to̱ te̱ngiledi mwe nde ná te̱ite̱i dime̱ne̱ la mukuku mao ngedi ilalo, nde dime̱ne̱ di te̱nge̱n le nde pi (π), nika ńe nde lambo ka 3. 1416.

 Mbale̱: Bupisane̱ 1 Kiṅe̱ 7:23 na 2 Myango 4:2, “munja ma musòmba” mu ta mu be̱ne̱ mukuku ma 10 la mabo̱ngo̱, “musinga ma mwalalo ma mabo̱ngo̱ nde mu wusa me̱ne̱ ngo̱nd’ao ńe̱se̱.” Pondapo̱ ma mame̱ne̱ ma si ta ma te̱nge̱n ná te̱ite̱i. Yen ebe pe̱ mame̱ne̱ ma teten a mo̱njo̱ nde ma mabole̱ dime̱ne̱ la ngo̱nde̱ ńe̱se̱, mame̱ne̱ m’eboko pe̱ mukuku.