Go long ol haf insaed long hem

FOLEM FASIN BLONG BILIF BLONG OLGETA | JOB

Jehova i Mekem Hem i Harem Gud Bakegen

Jehova i Mekem Hem i Harem Gud Bakegen

Smol grup ya blong ol man oli no moa toktok. Ples i kwaet, mo maet oli harem noes blong hot win we i kam long draeples blong Arebia. Job i taed tumas afta long wan longfala rao, mo i no moa gat tok blong talem. Hem i kros tumas taem hem i lukluk trifala man ya, Elifas, Bildad mo Jofara, i olsem we hem i stap pulum olgeta blong toktok. Be oli no wantem lukluk hem, oli kros from we ol strong tok blong olgeta, i no save winim hem. (Job 16:3) Defren olgeta, tingting blong Job i strong moa i bitim bifo, blong talem se hem i holemstrong long God.

Job i wantem blong holemstrong long God nomata wanem samting i hapen. Hem i lusum mane mo olgeta ten pikinini blong hem, ol fren mo ol narafala oli no moa respektem hem, mo hem i sik bigwan. Skin blong hem i kam yala from sik ya, mo i gat soa olbaot long bodi blong hem, we oli fulap long wom. Maot blong hem tu i sting. (Job 7:5; 19:17; 30:30) Ol tok we trifala man ya oli talem blong agensem Job, i mekem se Job i kros tumas. Tingting blong hem i strong blong pruvum se hem i no wan rabis man olsem we oli talem. Laswan tok we Job i talem i mekem se oli no moa toktok. Be Job i harem nogud yet. !Hem i rili nidim we narafala i givhan long hem!

Yumi kasemsave from wanem Job i no gat stret tingting. Hem i nidim we narafala i stretem hem mo i givhan long hem. Mo tu, hem i nidim we narafala i leftemap tingting blong hem mo i kaen long hem. Hemia samting we trifala man ya i sud mekem, be oli no mekem olsem. ?Samtaem yu tu yu harem se yu nidim we narafala i givhan long yu, mo i leftemap tingting blong yu? ?Samfala we yu yu ting se oli fren blong yu, oli mekem yu yu harem nogud? Taem yu lanem olsem wanem Jehova God i halpem man blong hem Job, mo tingbaot samting we Job i mekem, bae yu save harem gud mo kasem help we yu nidim.

Hem i Stretem Job Wetem Waes Mo Kaen Fasin

Yumi sapraes long nekis samting we i hapen long stori blong Job. I gat wan narafala man i stap klosap long olgeta we i yang moa, nem blong hem Elihu. Hem i stap lesin longtaem finis, i harem raorao ya bitwin ol man we oli olfala moa long hem. Mo hem i no glad nating long samting we hem i harem.

Elihu i kros long Job. Hem i harem nogud blong luk se trifala man ya i pulum wan gudfala man olsem Job blong i “stap talem se hem i wan stret man, mo i stap putum stamba blong trabol ya blong hem long God.” Be Elihu i sore tu long Job. Hem i luksave se Job i harem nogud tumas, i wantem mekem samting we i stret, mo i rili nidim we narafala i givhan long hem mo i leftemap tingting blong hem. !Taswe yumi kasem save from wanem Elihu i taed long ol giaman tok blong trifala man ya! Hem i harem we oli stap spolem mo daonem Job, blong mekem bilif blong hem i no moa strong, mo blong hem i no moa holemstrong long God. Samting we i moa nogud se, oli talem ol giaman tok we i save mekem man i ting se God i wan rabis man. !Taem Elihu i harem ol tok olsem, hem i harem se i mas toktok!—Job 32:2-4, 18.

Hem i se, “Mi mi wan yangfala nomo mo yufala i olfala, mo from samting ya, mi mi fraet blong talemaot tingting blong mi long yufala.” Be naoia hem i mas toktok. Hem i gohed, i se: “Sipos man i olfala, hemia i no min se hem i waes, mo sipos hem i stap longtaem, hemia tu i no min se hem i save ol stret fasin.” (Job 32:6, 9) Biaen, Elihu i toktok longtaem, mo i soemaot se tok ya i tru. Fasin blong hem blong toktok long Job i defren olgeta long fasin blong Elifas, Bildad mo Jofara. Elihu i talem long Job se bae hem i no daonem hem o mekem hem i harem nogud moa. Mo tu, hem i soem ona long Job taem hem i yusum prapa nem blong hem mo i talem se ol narafala oli no soem respek long hem olsem we i stret blong mekem. * Wetem respek, hem i se: “Job, plis harem ol tok blong mi.”—Job 33:1, 7 NW; 34:7.

Elihu i yusum prapa nem blong Job mo i soemaot kaen fasin mo ona long hem

Elihu i toktok blong stretem Job, i se: “Mi harem we yu stap talem se yu no mekem wan samting nogud, mo yu no rong. Yu stap talem se yu no mekem sin, yu stret nomo, be God i stap pikimap ol poen blong i agens long yu blong nating nomo.” Elihu i go stret long stamba blong problem ya, i askem Job sipos hem i ting se hem i moa stret i winim God. Hem i no save letem Job i gohed blong gat tingting olsem. Elihu i se, “Mi mi wantem talem long yu se yu yu rong.” (Job 33:8-12; 35:2 NW) Elihu i save se Job i kros tumas from ol bigfala trabol we i kasem hem, mo from ol tok we ol trifala man ya oli talem blong spolem hem. Be Elihu i givim woning long Job se hem i no mas kam kros gogo i mekem sin.—Job 36:18 NW.

Elihu i Tokbaot Kaen Fasin Blong Jehova

Samting we i i moa impoten se, Elihu i eksplenem se Jehova God i mekem i stret oltaem. Hem i talem wan sot toktok nomo blong eksplenem wan impoten trutok: “!God i gat olgeta paoa! ?Yufala i ting se hem i save mekem samting we i no stret? . . . Olgeta samting we hem i stap mekem oli stret nomo.” (Job 34:10, 12) Elihu i mekem Job i tingbaot se Jehova i soemaot sore mo i mekem i stret, taem hem i no tekem aksen blong panisim Job taem Job i no soem respek long hem. (Job 35:13-15) Elihu i no traem blong talem se hem i save evri samting, be hem i gat tingting daon mo i talem se: “God i hae moa i winim save blong yumi.”—Job 36:26 NW.

Nating se Elihu i tok stret taem hem i givim advaes long Job, be hem i toktok wetem kaen fasin tu. Hem i tokbaot nambawan hop ya se bambae Jehova i mekem Job i haremgud bakegen. God bambae i tokbaot Job se: “Bodi blong man olsem i save kam gud bakegen, i save kam strong olsem we i yangfala nomo.” Elihu i soemaot kaen fasin tu taem hem i givim janis long Job blong hem i toktok, be i no talem nomo samting we Job i mas mekem. Hem i se, “Sipos yu gat samting blong talem, yu talem blong mi mi harem. Sipos tok we yu stap talem i stret, bambae mi mi glad nomo.” (Job 33:25, 32) Be Job i no toktok. Maet hem i harem se i no nid blong ansa, from we advaes blong Elihu i kaen mo i leftemap tingting blong hem. Maet hem i krae taem hem i luk se Elihu i kasemsave long hem.

Yumi save lanem plante samting long tufala man ya blong bilif. Eksampol blong Elihu i tijim yumi olsem wanem blong givim advaes mo leftemap tingting blong ol narafala. Wan trufala fren bambae i talem sipos yumi gat eni slak fasin, o sipos yumi stap long denja, nating sipos i had. (Ol Proveb 27:6) Yumi wantem kam wan fren olsem, we i kaen mo i leftemap tingting blong narafala, nating se hem i talem sam tok we i no tru from we hem i harem nogud. Mo taem yumi nidim we narafala i stretem yumi, eksampol blong Job i save givhan long yumi blong lesin wetem tingting daon. Yumi evriwan i nidim fasin stretem. Taem yumi folem, samting ya i save sevem laef blong yumi.—Ol Proveb 4:13.

“Wan Bigfala Win i Blu”

Taem Elihu i toktok, plante taem hem i tokbaot win, ol klaod, tanda mo laetning. Hem i talem se, “Yufala evriwan i mas lesin long tanda, we i olsem voes blong God.” Smoltaem biaen, Elihu i tokbaot “hariken.” (Job 37:2, 9) I luk olsem se taem Elihu i stap toktok, win i stap kam strong moa, nao hariken i kam. Biaen wan samting i hapen we i mekem olgeta oli sapraes moa. !Jehova i toktok!—Job 38:1.

!I wan bigfala ona blong Job i harem Man we i Wokem Olgeta Samting i toktok stret long hem long saed blong ol laef samting long wol!

Taem yumi ridim buk blong Job, yumi harem gud tumas blong ridim ol tok we Jehova i talem long Job. I olsem se wan strong win blong trutok i blu mo i tekemaot ol doti, hemia ol giaman tok blong Elifas, Bildad mo Jofara. Biaen nomo, Jehova i tok long ol man ya. Be fastaem, Hem i tingbaot Job nomo. Hem i stretem man ya blong hem we hem i lavem hem tumas, olsem wan papa we i stretem pikinini blong hem.

Jehova i kasemsave from wanem Job i harem nogud. Hem i sore taem hem i luk se eniwan long ol pikinini blong hem we hem i lavem olgeta i safa. Mo i sem mak long saed blong Job. (Aesaea 63:9; Sekaraea 2:8) Be Job i stap toktok we hem i no gat save, mo hemia i stap mekem trabol blong hem i kam mowas. Taswe Jehova i askem plante kwestin long Job blong stretem hem mo mekem hem i tingting. Hem i askem fastaem se, “Taem we mi mi mekem wol ya, yu yu stap wea? Sipos yu save, yu talem long mi.” Taem we God i stat blong mekem wol ya, “ol sta,” hemia ol enjel, oli singsingaot bigwan wetem glad. (Job 38:2, 4, 7) Job i no save samting ya nating.

Voes blong Jehova i kamaot long bigfala win we i blu, i stretem tingting blong Job long fasin we i soemaot lav

Jehova i gohed, i tokbaot ol samting we hem i wokem. Hem i tokbaot saens mo fasin blong stadi long ol laef samting olsem ol sta, ol animol, graon mo ol loa blong saens. Jehova i tokbaot sam long ol animol we oli stap long ples we Job i laef long hem, olsem laeon, pijin ya reven, wael nani blong hil, wael dongki, wael buluk, bigfala pijin ya ostrij, hos, hok, igel, Behemot (i luk olsem hemia i minim hipopotamus), mo laswan Leviatan (i luk olsem hemia algita). !I wan bigfala ona we Job i harem Man we i Wokem Olgeta Samting i toktok stret long hem long saed blong ol laef samting long wol!  *

Hem i Tijim Job Blong Gat Tingting Daon mo Lav

?From wanem Jehova i tokbaot ol samting ya? Job i rili nidim blong gat tingting daon. Taem hem i komplen from we hem i ting se Jehova i mekem i no stret long hem, Job i stap spolem fasin fren blong hem wetem God ya we i lavem hem, nao i harem nogud moa. Taswe Jehova i askem bakegen mo bakegen se Job i stap wea taem we Hem i wokem olgeta samting, mo sipos Job i naf blong fidim mo kontrolem ol animol we God i wokem. Sipos Job i no naf blong kontrolem ol samting we God i wokem, hem i no save talem samting we i stret blong God i mekem. !Jehova i save plante samting moa i bitim Job!

Job i no traem blong rao, talem se hem i no rong, o mekem eskius

Long evri samting we Jehova i talem, hem i soemaot se hem i lavem Job tumas. I olsem we Jehova i stap askem long Job se: ‘Boe blong mi, sipos mi naf blong wokem mo lukaot gud long olgeta samting ya, ?yu no ting se mi naf blong lukaot gud long yu? ?Yu rili ting se bae mi lego yu, tekemaot ol pikinini blong yu, ol samting blong yu, mo mekem se yu sik? ?Yu no ting se mi nomo, mi naf blong givimbak ol samting we yu lusum mo mekem yu yu harem gud bakegen?’

Jehova i askem ol kwestin ya blong mekem Job i tingting, mo Job i ansa tu taem nomo. Hem i no traem blong rao, talem se hem i no rong, o mekem eskius. Hem i gat tingting daon blong talem se save blong hem i smol nomo, mo i tanem tingting blong hem from ol tok we hem i talem bifo. (Job 40:4, 5; 42:1-6) Long ol vas ya, yumi luksave klia bilif blong Job. Nating se hem i kasem plante trabol, be hem i gohed blong holemtaet strong bilif blong hem. Hem i akseptem fasin stretem blong Jehova mo i jenisim tingting blong hem. I gud yumi askem se, ‘?Mi mi rere blong mekem tingting blong mi i stap daon, blong lesin long advaes mo fasin stretem?’ Yumi evriwan i nidim fasin stretem. Taem yumi glad long fasin stretem, yumi stap folem fasin blong bilif blong Job.

“Taem Yufala i Tokbaot Mi, Tok Blong Yufala i No Tru Nating”

Nao Jehova i tekem aksen blong mekem Job i harem gud bakegen. Jehova i tok long Elifas, we i luk olsem i olfala moa long tufala narafala giaman fren ya, i se: “Mi mi kros long yu mo long tufala fren ya blong yu, from we taem yufala i tokbaot mi, tok blong yufala i no tru nating, i no olsem tok blong Job. Hem i man blong wok blong mi, mo tok blong hem i tru.” (Job 42:7) Traem tingbaot toktok ya. ?Jehova i minim se evri samting we trifala man ya i talem i giaman, mo evri tok we Job i talem i stret? Nogat. * Be fasin blong Job mo ol trifala man ya i defren olgeta. Job i harem nogud bitim mak, mo ol giaman tok we ol man ya oli sakem i mekem tingting blong hem i foldaon. Taswe, yumi kasem save from wanem samtaem hem i toktok olbaot. Be Elifas mo tufala fren blong hem oli no kasem ol trabol olsem. Oli minim nomo blong talem ol tok blong spolem Job, from we oli praod mo bilif blong olgeta i slak. Oli spolem wan stret man, be i no hemia nomo. Oli giaman tu long saed blong Jehova. !I olsem we oli talem se hem i wan rabis God we i stap mekem i strong tumas long ol man!

Taswe yumi no sapraes se Jehova i mekem olgeta oli faen bigwan. Oli mas tekem seven bul mo seven man sipsip blong mekem sakrefaes. Hemia i no wan smol samting. Biaen, Loa blong Moses i talem se hae pris i mas yusum bul blong mekem sakrefaes, taem sin blong hem i mekem ful nesen i doti long fes blong God. (Levitikas 4:3) Folem Loa, bul i sas moa i bitim ol narafala animol we oli yusum blong mekem sakrefaes. Antap long samting ya, Jehova i talem se, blong hem i akseptem sakrefaes blong trifala, Job i mas prea from olgeta fastaem. * (Job 42:8) !Ating tingting blong Job i kamgud taem God i leftemap hem mo i stretem olgeta samting!

“[Job] bambae i prea from yufala.”—Job 42:8

Jehova i trastem Job se bambae hem i mekem olsem we hem i talem, mo bambae i fogivim ol man ya we oli mekem hem i harem nogud tumas. Mo Job i mekem olsem. (Job 42:9) Fasin blong hem blong obei i gat moa paoa i bitim ol tok we hem i talem, blong pruvum se hem i holemstrong long Jehova. Mo taem hem i obei, hem i kasem ol bigfala blesing.

“Jehova i Lavem Man Tumas”

Fasin we Jehova i mekem long Job i soem se hem “i lavem man tumas, mo i gat sore.” (Jemes 5:11) ?Hem i soemaot samting ya olsem wanem? Jehova i mekem bodi blong Job i kam gud bakegen. !Traem tingbaot bigfala glad blong Job taem hem i luk se bodi blong hem i kam “strong olsem we i yangfala nomo,” olsem Elihu i talem! Ol famle mo fren oli kam sapotem hem, oli givim presen mo soemaot sore. Jehova i mekem Job i kam rij bakegen, i dabolem ol samting we hem i gat fastaem. ?Be olsem wanem long ol pikinini blong Job we oli ded? ?Jehova i mekem wanem blong givhan long Job long bigfala trabol ya? Nating se Job mo waef blong hem i sore yet long ol pikinini we oli ded, oli haremgud blong gat ten pikinini bakegen! Mo Jehova i mekem wan merikel blong Job i laef longtaem moa. Job i laef blong 140 yia bakegen, nao hem i gat janis blong luk ol smol bubu blong hem, wetem ol pikinini blong olgeta tu. Biaen, yumi ridim se, “hem i ded we i olfala we i olfala.” (Job 42:10-17) Mo long Paradaes, Job mo gudfala waef blong hem bambae i joen bakegen wetem famle blong tufala, mo ol ten pikinini we Setan i tekemaot long tufala.—Jon 5:28, 29.

?From wanem Jehova i givim bigfala blesing olsem long Job? Baebol i ansa se: “Yufala i harem finis stori blong Job we hem i stanap strong.” (Jemes 5:11) Job i stanap strong, nating se hem i fesem moa traem i bitim we yumi save tingbaot. Tok ya “stanap strong” i soemaot se Job i no pastru nomo long ol traem ya. Be hem i stanap strong, we hem i no lego bilif mo lav blong hem long Jehova. Hem i no holemtaet kros, be hem i rere blong fogivim narafala nating se oli minim nomo blong spolem hem. Hem i neva lego nambawan hop we hem i gat. Mo hem i luksave se samting we i impoten moa, hemia blong gohed oltaem blong holemstrong long God. —Job 27:5.

Yumi evriwan i mas stanap strong. Yumi sua se Setan bambae i traem blong mekem tingting blong yumi i foldaon, olsem we hem i mekem long Job. Be sipos yumi stanap strong wetem bilif, gohed blong gat tingting daon, stap rere blong fogivim narafala mo holemstrong long God, yumi tu yumi save holemtaet nambawan hop blong yumi. (Hibrus 10:36) !Bambae yumi mekem Setan i kros mo mekem Jehova i glad tumas, taem yumi folem fasin blong bilif blong Job!

^ par. 9 Elifas, Bildad, mo Jofara oli talem plante toktok long Job. Ol toktok blong olgeta i stap long naen japta blong Baebol. Be, stori ya i neva tokbaot se oli singaot Job long prapa nem blong hem.

^ par. 19 Taem Jehova i toktok long Job, samtaem hem i tokbaot ol samting we man i luk, mo samtaem hem i yusum pijatok. (Eksampol, lukluk Job 41:1, 7, 8, 19-21.) Be oltaem, God i talem ol tok ya blong givhan long Job blong hem i gat moa respek long Man We i Wokem Olgeta Samting.

^ par. 25 Blong talem stret, aposol Pol i tokbaot wan long ol samting we Elifas i talem, se i tru. (Job 5:13; 1 Korin 3:19) Nating se tok ya i tru, be i no stret we hem i yusum blong tokbaot Job.

^ par. 26 Baebol i no talem se God i talem long Job blong mekem wan sakrefaes olsem from waef blong hem.