Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Sik Anemia—Wanem i Kosem, Ol Saen Blong Hem, Mo Tritmen Blong Hem

Sik Anemia—Wanem i Kosem, Ol Saen Blong Hem, Mo Tritmen Blong Hem

 Bet i talem se “Mi bin kasem sik anemia taem mi yangfala. Mi slak oltaem, mi kam taed kwik, ol bun oli sosoa, mo mi faenem i had blong mekem tingting i stap nomo long wan samting. Dokta blong mi i givim mi ol meresin blong aean. Mi tekem olgeta, mo tu mi kakae ol helti kakae. I no longtaem afta, mi stat blong harem gud.”

 Plante man oli gat problem blong helt ya we Bet i gat. Folem ripot blong Wol Helt Oganaesesen (WHO), tu bilian man—hemia klosap 30 pesen blong populesen blong wol—oli gat sik anemia. Long olgeta pua kantri blong wol, klosap 50 pesen blong ol woman we oli gat bel mo 40 pesen blong ol pikinini anda 4 yia oli gat sik anemia.

 Sik ya anemia i save kilim man. Taem hem i kam bigwan hem i save kosem ol hat problem mo tu i save mekem hat i stop. WHO i se, long sam kantri, “20% blong ol bebi we oli ded afta we oli jes bon” hem i from sik anemia. Ol bebi we oli bon long ol mama we oli nogat inaf aean long blad—hemia kaen anemia we plante man oli gat—oli save bon bifo stret manis blong olgeta weit blong olgeta I daon tumas. Oli gru slo moa mo tu i moa isi blong oli kasem ol sik. Be kaen sik anemia ya we man i nogat inaf aean long blad, yumi save blokem o tritim. a

?Sik Anemia Hem i Wanem?

 Anemia i wan sik. Isi wei blong eksplenem hemia se, man we i gat anemia hem i nogat inaf helti red blad sel. I hapen olsem from oI defdefren risen. Blong talem stret, ol saentis oli makemaot se i gat bitim 400 kaen sik anemia! Sik ya i save stap blong smoltaem nomo o blong longtaem, mo yu save harem nogud smol nomo o yu save rili harem nogud bigwan.

?Wanem i Kosem Anemia?

 I gat 3 stamba samting we oli kosem anemia:

  •   Blad i ronaot long bodi nao i mekem namba blong ol red blad sel long bodi i godaon.

  •   Bodi hemwan i no save mekem inaf helti red blad sel.

  •   Bodi hemwan i stap distroem ol red blad sel.

 Kaen sik anemia we plante man raon long wol oli kasem hem i hemia we man i nogat inaf aean long blad. Taem bodi i nogat inaf aean, be hem i no save mekem inaf hemoglobin, hemia wan samting insaed long red blad sel we i mekem oli naf blong karem oksijen i go raon long bodi.

?Wanem Ol Saen Blong Kaen Sik Anemia Ya We Man i Nogat Inaf Aean Long Blad?

 Fastaem, maet sik anemia ya i no strong, mo man i no luksave. Maet man i luk sam nomo long ol saen ya aninit, olsem:

  •   Man i taed we i taed

  •   Han mo leg oli kolkol

  •   Nogat paoa nating

  •   Skin i waet narakaen

  •   Hed i soa mo i raon

  •   Jes i soa, hat i pam kwikwik, win i sot

  •   Finganel i no strong mo i brok isi

  •   No intres blong kakae, speseli ol bebi mo smol pikinini

  •   Yu harem se yu rili wantem kakae aes, staj o graon

?Hu i Isi Blong Kasem Sik Ya?

 Ol Woman. I isi blong oli kasem kaen anemia ya we i nogat inaf aean long blad from oli lusum blad long taem blong sikmun. Ol woman we oli gat bel oli save kasem sipos oli no kakae inaf kakae we i givim olgeta vaetamin B ya folate, o folic acid.

 Ol bebi we oli bon bifo naen manis o oli no gat naf weit mo oli no kasem inaf aean tru long titi blong mama o long melek.

 Ol Pikinini we oli no kakae inaf defdefren kaen helti kakae

 Ol Vejeterian we oli no kakae inaf kakae we i gat plante aean long olgeta.

 Olgeta we oli sik longtaem, olsem olgeta we oli gat sik blong blad, kansa, kidni problem, alsa we blad i ronaot sloslo, o sam kaen infeksen.

Olsem Wanem Blong Tritim Sik Anemia

 I gat sam kaen sik anemia we yumi no save blokem blong no kasem, o tritim blong yumi kam gud bakegen. Be, yumi save blokem blong no kasem o tritim kaen sik anemia ya we i kamaot from i nogat inaf aean o vaetamin, wetem ol kakae we oli gat ol gudfala samting ya:

 Aean. I stap long mit, bin, lentil, mo lif vejtabol b we kala i dak grin. Maet i gud tu blong kukum long sospen we oli wokem long aean from ol stadi oli soem se hem i save mekem amaon blong aean insaed long kakae ya i go antap moa.

 Folate. I stap long ol fruit, lif vejtabol we kala i dak grin, grin pi, kidni bin, jis, eg, fis, almon, mo pinat. I stap tu long ol prodak we oli ademap vaetamin long olgeta, olsem bred, serial, pasta, mo raes. Folate we man i wokem oli singaot se folic acid.

 Vaetamin B-12. I stap long mit, ol prodak blong melek blong buluk, ol serial we oli ademap samting insaed blong mekem i gud moa, mo ol prodak blong soy.

 Vaetamin C. I stap long frut olsem lemon mo orenj, hot pepa, brokoli, tomato, melen, mo stroberi. Ol kakae we oli gat vaetamin C oli halpem bodi blong tekem aean i go insaed long bodi.

 Evri ples i gat ol defdefren kakae blong hem. So i gud yu savegud weswan ol lokol kakae we oli gat ol impoten samting ya. Hemia i impoten tumas sipos yu yu wan woman, mo speseli sipos yu yu gat bel o yu stap plan blong gat bel. Taem yu tekem kea long helt blong yu, yu daonem janis blong bebi blong yu i kasem sik anemia. c

a Bighaf blong ol infomesen insaed long atikol ya we i tokbaot ol kaen kakae mo sam nara samting we oli joen wetem, i kam long Mayo Clinic mo The Gale Encyclopedia of Nursing and Allied Health. I gud yu go luk wan dokta sipos yu ting se yu gat sik anemia.

b Yu mas toktok wetem dokta fastaem bifo we yu disaed blong tekem eni aean meresin o yu givim long pikinini blong yu. Tumas aean i save spolem leva mo i save mekem ol nara problem tu.

c Samtaem ol dokta oli tritim sik anemia wetem blad transfusen, hemia wan tritmen we Ol Witnes Blong Jehova oli no akseptem.—Ol Wok 15:28, 29.