Cit atir i jami ma tye

Lucaden pa Jehovah Mono Gineno Kwan Nining?

Lucaden pa Jehovah Mono Gineno Kwan Nining?

 Nenowa i kom kwan jenge i kom cik me Baibul. Lacaden acel acel tiyo ki cwiny ma ngolle kop kacel ki cik me Baibul me moko tam ma lubbe ki lok magi. a

 Kwan pire tek

 Kwan konyo ngat moni me nongo ‘ryeko ki niang matut,’ dok Baibul nyuto ni ryeko ki niango konyowa adada. (Carolok 2:10, 11; 3:21, 22) Medo i kom meno, Yecu bene owaco bot lulub kore ni gupwony jo mukene ki cikke. (Matayo 28:19, 20) Pi meno, wakonyo dok wacuko cwiny dano me nongo pwonnye i yo ducu, man kwako diro me kwan, coc, ki lok, b kacel ki ngec i kom dini ki tekwaro.​—1 Jo Korint 9:20-22; 1 Temceo 4:13.

 Gamente bene ngeyo ni kwan ber dok keto tek wek jo matino gutyek praimari ki cinia. Walubo cik magi pien Baibul waco ni: “Dano acel acel myero owiny luloc ma giloye”. (Jo Roma 13:1) Medo i kom meno, wacuko cwiny lutinowa me keto cwinygi i kwan wek gutim maber.  c Lok pa Lubanga waco ni: “Tic mo keken ma wutiyo, wuti maber ki cwinywu ducu, macalo wutiyo bot Rwot, ento pe pi dano.”​—Jo Kolocai 3:23.

 Kwan konyowa me gwoko jo me gangwa maber. Baibul waco ni “ka ce dano mo pe miyo gin mo me konyo wadine, makato pi jo me ode kikome, nongo dong okwero niyene woko, dok bene odoko rac makato ngat ma pe oye Lubanga.” (1 Temceo 5:8) Kwan konyowa me cobo tic ma Lubanga ominiwa me gwoko jo me gangwa. The World Book Encyclopedia waco ni tyen lok acel ma pire tek loyo ma oweko dano kwano aye “pi nongo ryeko ki diro . . . me tic.” Yot ki ngat ma tye ki diro, dok ma okwano me nongo jami ma mitte pi jo me gange ma loyo ngat ma pe ki diro dok pe okwano.​—Carolok 22:29.

 Lunyodo bene myero guyub lutinogi wek gubed ma guteggi pi kwo me anyim, dok gin acel ma twero yubogi pi kwo me anyim aye kwan. (2 Jo Korint 12:14) Wacuko cwiny lunyodo me cwalo lutinogi i gang kwan kadi bed gibedo ka ma kwan me nono pe iye, culone tek nyo cik me tekwaro pe ye ni lutino gukwan. d Wamiyo bene tam bot lunyodo me keto cwinygi i kwan pa lutinogi. e

 Myero kibed ki neno matir i kom kwan

 Wakwedo lok i kom kwan mene ma opore. Baibul waco ni: “Dano ma laming ye jami ducu ayeya, ento ngat maryek kong ngiyo ka kwene ma en ecito iye.” (Carolok 14:15) Dong me keto lok meno i tic, kong wangiyo kit rwom me kwan mapatpat ma tye ka wamito medde ki kwan, cente ma mitte ni wacul, ki dong adwogi maber ma wanongo i nge kwan meno. Me labolle, kwano tic cing pe tero kare malac tutwal dok twero bedo me kony loyo.

 Kwan me ngeyo Lubanga ber makato kwan me nongo tic. Ka iporo kwan me Baibul ki kwan me nongo tic, kwan me Baibul weko wanongo ngec i kom Lubanga, man bikonyowa me nongo kwo ma pe tum. (Jon 17:3) Pwonyowa bene ki kit mabeco​—‘gin ma tye atir ki ngolo kop atir, ki dok me lubo yo ma tye atir keken.’ (Carolok 2:9) Lakwena Paulo okwano wa i rwom ma watwero porone i kare-ni ki univaciti, ento en bene onongo ngeyo ni ‘gin maber makato, en aye ngeyo Rwotwa Yecu Kricito.’ (Jo Pilipi 3:8; Tic pa Lakwena 22:3) I kare-ni bene, Lucaden pa Jehovah mapol gukwano wa i rwom ma malo, ento pud giye ni ngeyo Lubanga aye pwonnye ma pire tek loyo ducu. f

Pwonnye me ngeyo lok pa Lubanga konyowa me yubo kitwa

 Kwan i rwom ma malo twero balo kitwa ki watwa ki Lubanga

 Carolok mo me Baibul waco ni: “Dano ma wiye tiyo ka oneno gin marac bino i kome, kanne woko.” (Carolok 22:3) Lucaden pa Jehovah giwinyo ni kwo ma i univaciti mogo ki dong ka mogo ka ma kikwano iye i rwom ma malo twero balo kit dano ki dong watgi ki Lubanga. Pi meno, Lucaden mapol guyero pe me cito nyo me tero lutinogi i gang kwan ma kit meno. Gingeyo ni pol kare kipwonyo tam ma pe tye kakare i gang pwonnye me rwom ma malo, me labolle:

  •   Tam ma pe tye atir ni: Cente kelo yomcwiny dok weko ibedo ma cwinyi opye mot

     Pol kare kiwaco ni yo acel keken me nongo tic ma culle bup aye me kwan i rwom ma malo, pi meno dano mapol gicito i univaciti tutwalle ki gen me nongo cente mabup i nge kwan. Jo mogo gibedo ki gen ni cente bikeligi yomcwiny dok gibibedo ma cwinygi opye mot, ento Baibul waco ni meno pe tam matir. (Latitlok 5:10) Ma pire tek loyo, Baibul bene pwonyo ni “maro lim en aye acakki me gin maraco ducu” dok twero balo wa niyewa woko. (1 Temceo 6:10) Lucaden pa Jehovah gitute matek wek miti me cente pe odok ariya i kwogi.​—Matayo 13:22.

  •   Tam ma pe tye atir ni: Ngat moni myero otute me nongo yweka ma bino pi kwan i rwom ma malo

     Me labolle, Nika Gilauri, ma obedo prime minister macon me lobo Georgia ocoyo tam ma jo mapol me lobogi tye kwede ni: “Cokcok dong tye macalo cik ni wek ngat moni obed dano ma ngene i Georgia, myero en kong obed ki digiri me kwan i univaciti. . . . [I kare macon,] jo matino ma pe gunongo digiri onongo gikelo alano i kom luganggi.” g Kitungcel, Baibul cikowa ni pe myero wayeny yweka me lobo-ni. Yecu owaco ki lutela dini me karene ma onongo gimito nongo yweka ki bot dano ni: “Wun wutwero ye nining, ka ngat acel limo deyo [yweka] ki bot lawote?” (Jon 5:44) Kwo me univaciti twero weko ngat moni dongo cwiny me awaka, dok Lubanga dag cwiny meno adada.​—Carolok 6:16, 17; 1 Petero 5:5.

  •   Tam ma pe tye atir ni: Ngat acel acel myero omok pire kene gin maber ki marac

     Lucaden pa Jehovah giweko Lubanga aye nyutigi gin maber ki marac. (Icaya 5:20) Ento, ma lubbe ki buk mo ma kilwongo ni Journal of Alcohol and Drug Education, dic ki bot lirem aye weko lutino kwan mapol me univaciti “gimoko tam ma pe rwatte ki gin ma con onongo gingeyo ni ber nyo rac.” h Lok man rwatte ki ngo ma Baibul waco: “Bedo ki jo maraco balo kit mabeco.” (1 Jo Korint 15:33) Kwo me univaciti opong ki tim ma Lubanga dagi, calo mero, tic ki yadi calo jayigi-ni, ki dong tim me buto i kin jo ma pe gunyomme, dok jo mapol bene gicwako kodi tim meno.​—1 Jo Korint 6:9, 10; 2 Jo Korint 7:1.

  •   Tam ma pe tye atir ni: Kwan i rwom ma malo aye yo maber loyo me kelo alokaloka i lobo

     Wangeyo ni jo mapol gikwano i rwom ma malo pe pi nongo lonyo, yweka, nyo yomcwiny, ento me kelo alokaloka i lobo nyo i kwogi. Tam meno pe rac, ento Lucaden pa Jehovah dok giyero yo mapat. Calo Yecu, waketo genwa i kom Ker pa Lubanga, ni en keken aye biloko lobo. (Matayo 6:9, 10) Kadi bed kumeno, pe wabedo mot labongo timo gin mo keken ka nongo wakuro ni Ker-ri ocob pekki me lobo-ni. Calo Yecu, wanywako lok me “kwena maber me Ker pa Lubanga” i twok lobo ducu, dok wakonyo dano alip miya mapol mwaka ki mwaka me loko kwogi wek obed maber. i​—Matayo 24:14.

a Lucaden ma pud gibedo paco bot lunyodogi gilubo tam pa lunyodogi madok i kom kwan tekke pe turo cik pa Lubanga.​—Jo Kolocai 3:20.

b Pi tyen lok meno, dong wagoyo bukke i kopi makato milion 11 kulu ma konyo dano wek gupwony kwan ki coc, me labolle, bukke calo Ket Cwinyi i Kwan ki Coc. Dok wapwonyo dano labongo cul mo ki kwan ki coc i lobe mapatpat i leb ma romo 120 kulu. Nicakke i 2003 me o i 2014, wapwonyo dano ma romo 70,000 kulu me pwonyo kwan ki coc.

c Nen pwony ma wiye tye ni “Tika Myero Awek Kwan Woko?”

d Me labolle, wacuko cwiny lunyodo me cwalo awobegi ki anyiragi ducu i gang kwan. Nen pwony ma wiye tye ni “Tika Myero Acwal Latinna i Gang Kwan?” i Wi Lubele, me Marci 15, 2003.

e Nen pwony ma wiye tye ni “Kit me Konyo Latinni Wek Otim Peny Maber.”

f Nen bute ma waco ni “Viewpoints on the Origin of Life” i jw.org.

g Practical Economics: Economic Transformation and Government Reform in Georgia 2004​—2012, pot karatac 170.

h Volume 61, No. 1, April 2017, pot karatac 72.

i Nen bute ma waco ni “The Bible Changes Lives” i jw.org, wek ikwan jami mutimme i kwo pa jo mogo ma nyuto teko ma a ki i Lok pa Lubanga kacel ki kwena me Ker-ri.