Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Kit me Ngi ka Ikobo i Kacokke Manyen

Kit me Ngi ka Ikobo i Kacokke Manyen

TIKA dong i kare mo ikobo i kacokke manyen? Ka tye kit meno, ci itwero ye lok pa Omego Jean-Charles, ma owaco ni: “Ka in ki lupaconi wukobo i kacokke manyen, tek adada me ngi i kacokke meno kun bene ineno ni jo me paconi ducu gimedde ki gwoko watgi ki Jehovah bedo matek.” Ka wukobo, twero mitte ni wunong tic manyen, ot, cukul pi lutino, wucak ngi ki lyeto nyo ngico, tekwaro manyen, kacel ki wang tic manyen me tito kwena.

Omego Nicolas ki dakone Céline gukemme ki ariya mapat. Jang gang kal me lobo France ocwalogi ka konyo tic i kacokke mukene. Gutito ni: “I acakkine cwinywa obedo yom adada, ento lacen wacako paro luremwa ma wawekogi i kacokkewa macon. Onongo peya wamako lirem macok ki utmege ma i kacokkewa manyen.” a Kit macalo kobo twero kelo ariya mogo, i yo ma nining ma itwero medde ki bedo ki yomcwiny kun icobo ticci maber ka ikobo i kacokke manyen? Gin ango ma jo mukene gitwero timone me konyo jo ma gukobo nyen? Dok i yo ma nining ma itwero cuko cwiny jo mukene kun gin bene gicuko cwinyi?

CIK MA IGI LAC ANGWEN MA GITWERO KONYI

Jenge i kom Jehovah

1. Jenge i kom Jehovah. (Jab. 37:5) Laminwa Kazumi, ma bedo i Japan, okobo ki i kacokke ma en onongo obedo iye pi mwaki 20, i kare ma cware onongo tic i kabedo mukene. Laminwa-ni ‘ojenge i kom Jehovah’ nining? En owaco ni: “Tyen mapol alego bot Jehovah kun atitte ni atye ki par kacel ki lworo, dok ni awinyo ni atye kickic. Kare ducu ma alego, en omina kero ma amito.”

Itwero medde ki keto genni ducu i kom Jehovah nining? Kit macalo ginapita mito pii kacel ki moc cam ma tye i lobo ka wek odong, i yo acel-lu niyewa bene mito pii ki cam i yo me cwiny wek ojing matek. Nicolas, ma kiloko i kome con-ni, obedo ka lwodo lok i kom labol pa Abraim, Yecu, ki Paulo. Co magi ducu gujalo jami wek giti miti pa Lubanga. Man oweko Nicolas obedo ki tekcwiny ni Jehovah bikonye. Bedo ki yub maber me kwan piri keni bikonyi me lweny ki alokaloka mo keken i kwoni dok ibipwonyo jami ma itwero tic kwede me cuko cwiny jo mukene ma i kacokkeni manyen man.

Pe ibed ka poro kacokkeni manyen ki macon

2. Pe ibed ka poro kacokkeni manyen ki macon. (Latit. 7:10) Onongo mitte ni Omego Jules otute me ngi ki tekwaro mapat ki mege i kare ma en okobo ki i lobo Benin ci ocito i lobo Amerika. Wiye po ni, “Onongo awinyo calo omyero atit ki ngat acel acel ma arwatte kwede jami ducu ma otimme i kwona pien onongo gipenya tutwal.” Kit macalo man onongo pat adada ki tekwarogi ma i Benin, en ocako kanne woko ki bot omege ki lumege. Ento i kare ma en ongeyo omege ki lumege maber, en oloko tamme woko. En owaco ni: “Man dong aniang maber ni kadi bed waa ki i kabedo mene i wi lobo-ni, dano ducu girom aroma. Ento kit ma giloko dok gitimo kwede ki jami aye pat. Pire tek ni wajol jo mukene kit ma gitye kwede.” Pi meno, gwokke ki poro kacokkeni manyen ki macon. Kit ma laminwa Anne-Lise ma tye lapainia, owaco kwede: “Akobo pien amito pwonyo jami manyen, pe ni pien atamo ni jami ducu ma i kabedo manyen-ni bibedo marom ki ma i kabedo macon.”

Luelda bene omyero gugwokke ki poro kacokkegi manyen ki macon. Kadi bed utmege gitimo jami i yo mapat i kacokke manyen-ni, meno pe tyen lokke ni gitye ka timo jami i yo marac. Tye me ryeko ka kong ipwonyo jami mukene labongo rune ka miyo tam. (Latit. 3:​1, 7b) Bedo ber adada me nyuto lanen maber me ka diyo utmege me tam calo in.—2 Kor. 1:24.

Nywak i tic kacel ki kacokkeni manyen

3. Nywak i tic kacel ki kacokkeni manyen. (Pil. 1:27) Kadi bed kobo kwako tic madwong dok tero cawa, pire tek ni icak cito i cokke cutcut dok ka twere ma pe ikubbe ki cim ento wang ki wang. Omege ki lumege ma i kacokkeni manyen omyero gubed ka neni kare ki kare wek gungi kwedi dok gubed atera me konyi. Laminwa Lucinda, ma okobo kacel ki anyirane aryo i boma mo madit i lobo South Africa, wiye po ni: “Lurema gumina tam ni watute matek me bedo cok ki jo ma i kacokkewa manyen, wati kwedgi i tic me pwony, dok wami lagam i cawa me cokke. Wayabo bene gangwa wek kiti kwede pi cokke me cito i tic me pwony.”

‘Cung matek i cwiny acel ki tam acel’ i tiyo tic me kacokke kacel ki omege ki lumege me kacokke manyen man obedo yo maber me dongo “niye ma bino pi lok me kwena maber.” Anne-Lise, ma kiloko i kome con-ni, luelda gucuko cwinye ni oti ki dano ducu ma i kacokkene manyen-ni. Adwogine obedo nining? En owaco ni, “Aniang oyotoyot ni man obedo yo maber adada me ngi ki jo me kacokke.” Medo i kom meno, ka idyere me timo jami calo gwoko lengo kacel ki roco Ot me Ker, man binyuto bot omege ki lumege ni ineno kacokke man macalo kacokkeni. Ka icako nywako i tic me kacokke cutcut, ci omege ki lumege bene gibibedo agonya kwedi oyotoyot dok ibinenogi macalo jo me otti.

Mak lirem manyen

4. Mak lirem manyen. (2 Kor. 6:​11-13) Nyuto miti i kom jo mukene aye obedo yo maber loyo me mako lirem. Pi meno, ket yub me bino i Ot me Ker con ma peya cokke ocakke ki dok me galle manok i nge cokke wek ibed ki kare muromo me boko lok ki dano. Tute matek me ngeyo nying dano. Ka wi po nying dano dok ibedo ngat ma lok kwede yot, ci gin bene gibibedo ki miti me ngeyi dok wutwero doko lurem mabeco.

Me ka paro kit ma jo mukene gibijoli kwede, wek omege ki lumege gunge ngat ma ibedo. Nong pwony ki bot Lucinda ma owaco ni, “I kare-ni watye ki lurem mabeco pien wakwanyo kare me lwongo jo mukene i pacowa.”

“WUJOLLE KEKENWU”

Donyo i Ot me Ker ma opong ki jo ma pe ingeyogi twero kelo lworo bot jo mukene. Dong itwero weko kwo bedo yot pi jo ma gukobo i kacokkewu nining? Lakwena Paulo ocuko cwinywa ni, “Wujolle kekenwu, kit macalo Kricito yam dong ojolowu kwede.” (Rom. 15:7) Ka luelda gilubo lanen pa Kricito, gitwero konyo jo manyen me bedo agonya. (Nen bok ma wiye tye ni “ Jami ma Weko Kobo Bedo Yot.”) Ento jo ducu ma i kacokke, kadi wa lutino, gitwero konyo jo manyen me bedo agonya.

Jolo jo mukene kwako lwongogi i paconi ento bene romo mitte ni imi kony i yo ma nen. Me labolle, laminwa mo acel okwanyo kare me nyuto ki lamego mukene ma pud okobo nyen boma meno kacel ki kit me tic ki bac ki gar. Man ogudo cwiny lamego manyen-ni adada dok okonye me bedo agonya i boma manyen meno.

KOBO MINIWA KARE ME DONGO

Ka bonyo woto ki dongo, kome roc tyen mapol ma peya bwome odoko tek ma romo tuk. I yo acel-lu, ka ikobo i kacokke manyen, bimitte ni ijwa lworo mo keken ma bigengi ki tuk i tic pa Jehovah. Nicolas ki Céline gumoko ni, “Kobo obedo yo maber adada me nongo pwonnye. Wek wangi ki dano kacel ki kabedo manyen, onongo mitte ni wadong kit mogo manyen.” Jean-Charles, ma kiloko i kome i acakki me pwony man, otito adwogi maber ma jo me ode gunongo pi kobo: “I kacokkewa manyen-ni, lutinowa gitye ka teggi kacel ki dongo wat macok ki Jehovah. I nge dwe manok keken, nyarwa ocako miyo pwony i cokke me dye cabit dok wodwa odoko latit kwena ma peya onongo batija.”

Ket kong ni kwo ma itye iye gengi ki kobo ka ma can lutit kwena tye iye. Itwero weko kacokkeni ma jwi-ni bedo calo kacokke manyen ka iketo i tic tam mogo ma kimiyogi i pwony man. Jenge i kom Jehovah, bed ki tic mapol i kacokke, kun iketo yub me tito kwena ki dano mapatpat, imako lirem manyen, dok itute me jingo lirem macon ma itye kwede. Gwok nyo itwero kwanyo kare me konyo jo manyen nyo lucan. Pien mar aye obedo kit ma nyuto Lukricitayo me ada, konyo jo mukene twero nyikki cok ki Jehovah. (Jon 13:35) Itwero bedo ki gen ni “gitum macalo meno yomo cwiny Lubanga.”—Ibru 13:16.

Kadi bed kobo pe yot, Lukricitayo mapol gitye ki yomcwiny dok gitye ka cobo tic mapol i kacokkegi manyen—dok in bene itwero timone! Anne-Lise owaco ni, “Kobo i kacokke mukene okonya me yabo cwinya malac.” Kazumi dong omoko ada ni ka ikobo “Jehovah bikonyi i yo ma naka yang peya ibyeko.” Omego Jules kono? En owaco ni: “Lirem ma amako okonya me bedo agonya. I kare-ni dong, awinyo ni atye macok adada ki jo me kacokkewa ma oweko bibedo tek me kobo ki kany.”

a Nen pwony ma wiye tye ni “Kit me Loyo Ariya me Paro Jo ma Paco,” i Wi Lubele me Mai 15, 1994.